disingenuous [dísindžénjuəs] pridevnik (disingenuously prislov)
neodkrit, varljiv, nepošten, lažen
Zadetki iskanja
- disonēsto
A) agg.
1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
politicante disonesto skorumpiran politik
2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
pensieri disonesti nespodobne misli
luogo disonesto razvpit kraj
parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila
B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec - dodgy [dɔ́dži] pridevnik (dodgily prislov)
premeten, prekanjen, bister, zvit, domiseln, spreten; nepošten; ki se izvija - ehrlos Lebenswandel: nepošten, Tat: nepošten, podel
- falsch napačen; (unecht) nepristen, ponarejen, neiskren, hinavski; fachsprachlich: nepravi; Geld: ponarejen; (unaufrichtig) Aussage, Prophet: kriv, lažen; Lehre: zmoten; Haare, Zähne: umeten; Spiel: nepošten; Adverb narobe; falsches Spiel treiben goljufati, biti neiskren; falscher Hase pečenka iz mletega mesa; falscher Name lažno ime, privzeto ime; falsch liegen ne imeti prav, biti na napačni poti, biti v zmoti, narobe uganiti; falsch gewickelt sein biti v (hudi) zmoti
- foul1 [faul] pridevnik (foully prislov)
umazan, smrdljiv, gnil, gnusen, pokvarjen, škodljiv, slab; grd; blaten; viharen; nepošten, protizakonit
foul copy koncept
foul language prostaško govorjenje
the foul fiend vrag
foul dealings grdo ravnanje
foul play zločin, prevara
medicina foul tongue obložen jezik
foul weather slabo vreme, neurje
foul wind nasprotni veter
to fall (ali run) foul of s.o. trčiti, spreti se s kom - hole-and-corner [hóuləndkɔ́:nə] pridevnik
tajen, skriven, zakoten; dvomljiv, nepošten - improbo agg.
1. zloben, hudoben, nepošten
2. naporen, hud, težak:
improba fatica hud napor - improbo nepošten, nezvest; težaven, poln truda
es un trabajo improbo to je nad vse naporno delo - improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej
1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.
2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.
3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.
4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl. - incoréct -ă (-ţi, -te) adj.
1. nepravilen, napačen
2. nepošten, nekorekten - indélicat, e [-lika, t] adjectif nenežen, nefin; netakten, brezobziren; nepošten
employé masculin indélicat nepošten uslužbenec - indirect [indirékt, -dai-] pridevnik (indirectly prislov)
indirekten, posreden; ovinkast
figurativno kriv, skrivljen, dvoumen, nepošten
ekonomija indirect bill domicilna menica
ekonomija indirect expenses splošni izdatki
ekonomija indirect labour proračunski delavci
slovnica indirect object predmet v dajalniku
slovnica indirect speech odvisni govor
pravno indirect intent dolus eventualis, zla nakana
indirect route ovinek
pogovorno Indirect Rule upravljanje s pomočjo domačinov
ameriško, politika indirect initiative glasovanje na zahtevo volivcev - īn-fidēlis -e, adv. īnfidēliter (Ci., Vulg.)
1. nezvest, nepošten, nezanesljiv: nullam esse fidem, quae infideli data sit Ci., inf. Allobrox, arbiter H., pertuli scelus infidelium Ci., Bellovaci C., hero Pl., obsecro, infidelior mihi ne fuas, quam ego sum tibi Pl., infidelissimi socii Ci.; o stvareh: silex ad structuram infidelis Plin., infidelis recti magister est metus Plin. iun.
2. occ. = gr. ἄπιστος neveren (neverski), poganski: Eccl. - inhonesto nepošten, nečasten
- in-honestus 3, adv. -ē
1. nelep, grd, ostuden: quam inhonestae virgines sunt domi! Ter., truncae inhonesto volnere nares V.
2. nelep = nedostojen, nepošten, nenraven, grd, sramotljiv: nihil quod sit inhonestum Ci., i. cupiditas Ci., lubido S., quid hoc ioco inhonestius Val. Max., inhoneste parare divitias Ter., inhoneste aliquem accusare Ci. ep., factum ab eo esse inhoneste Gell.; s sup.: inhonestum factu T.
3. neslaven, nečasten, onečaščujoč, sramoten, sramotilen, skrunljiv: vita S., T., mors L., hominem inhonestissimum iudicares Ci.; z abl.: ignotā matre H. kot sin onečaščen, ventre i. T. na slabem glasu kot požrešnež; enalaga: inhonesta vela parare O. sramotno bežati; neque esse inhoneste z ACI: Vell. - īn-sincērus 3
1. nečist, pokvarjen: cruor V. gnila, acies (oculorum) Prud.
2. metaf. nepošten, neodkritosrčen, lažniv: philosophus Gell., oblatio Ambr., insincerum proferentes quidquid … Ambr. - losco agg. (m pl. -chi)
1. srep, grdogled
2. pren. nepošten, dvomljiv, sumljiv:
losco individuo sumljiv tip - male-fīdus 3 (ixpt. male in fīdus) nezanesljiv, nepošten: commentum Amm.
- malhonnête [malɔnɛt] adjectif nepošten; vieilli nespodoben; nevljuden, neotesan, nevzgojen
commerçant masculin, joueur masculin malhonnête nepošten trgovec, goljufiv igralec