Franja

nekam [é]

1. irgendwohin
nekam drugam anderswohin, sonstwohin
nekam daleč in die Ferne
nekam blizu in die Nähe

2. (nekako) irgendwie; [gewißermaßen] gewissermaßen

3.
moram nekam (na potrebo) ich [muß] muss mal (verschwinden)
nekam lesti in den Hintern kriechen
(ta) me lahko nekam piše (er) kann mir den Buckel runterrutschen, (der) kann mich gern haben

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

simptomatičen pridevnik
1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerűNapad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.

2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tüneti

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

takóle adv. (tako) così:
omaka se pripravi takole il sugo si prepara così
stvar je potekala nekako takole la cosa si svolse grosso modo così

tam

1. dort
od tam von dort, von dort aus, von dort her
tu X, tam Y hier X, dort Y

2.
prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

3.
tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

4.
tam in tam an dem und dem Ort

5.
tam (nekje) (nekako) irgendwo
|
tu in tam hin und wieder
figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.