Franja

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

datírati dater, mettre une date à

datirati nazaj antidater
datirati naprej postdater
pismo je datirano s 15. marcem la lettre est datée du 15 mars (ali porte la date du 15 mars)
ta stavba datira iz 16. stoletja ce bâtiment date du 16^e siècle

delováti to act; to operate; to work; to do; to be in operation; to take an active part in, to function; (stroj) to play, to run, to work

ne delováti (stroj ipd.) to be out of order; (vplivati) to influence
nazaj delováti to be retroactive
delováti na (imeti učinek) to act upon, to take effect, to tell; (prizadeti) to affect
uspeš no delováti to be efficient, to be efficacious
dvigalo ne deluje the lift is out of order
stroj deluje the machine is working (ali running)
to zdravilo ni delovalo this medicine has had no effect (ali did not work)
to zdravilo deluje pomirjevalno this medicine has a soothing effect

dobi|ti (-m) dobivati bekommen (nazaj zurückbekommen, wiederbekommen, naknadno nachbekommen, zraven hinzubekommen); uradne dopise, ukor, pohvalo, blagoslov, predstavo: erhalten; (pogovorno tudi : kriegen, v določenih zvezah : erlangen)
dobiti kaj pri razdeljevanju: (etwas) abbekommen
ne dobiti ničesar nichts abbekommen
dobiti glasove pri glasovanjih: (Stimmen) auf sich vereinigen
dobiti jesti/ piti zu essen/ trinken bekommen
ugodnosti, olajšave ipd.: in den [Genuß] Genuss von … kommen
dobiti nagrado, priznanje ausgezeichnet werden mit
dobiti v dar geschenkt bekommen
dobiti vpogled v akte, dokumentacijo: Einsicht nehmen in
dobiti z zamenjavo ertauschen
dobiti s spraševanjem erfragen
dobiti koga doma antreffen
koga po telefonu: erreichen
dobiti igro das Spiel machen, gewinnen
figurativno dobiti zasluženo plačilo seinen Lohn bekommen
dobiti mlade Junge kriegen (tudi figurativno)
figurativno dobiti v roke/kremplje in die Finger bekommen
figurativno dobiti brco/čevelj einen Tritt bekommen
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
dobiti jo eine gescheuert bekommen, eine Ohrfeige bekommen
dobiti jo po glavi/nosu eins über den Schädel/Kopf bekommen, eine kalte Dusche bekommen, eins aufs Dach bekommen
dobiti jih Prügel beziehen, eine Tracht Prügel bekommen, Schläge bekommen/beziehen
dobiti jih po prstih (eins) auf die Finger bekommen
| ➞ → pogum, košarica, predstava itd.

dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot

dobíti recevoir, avoir, obtenir, gagner, toucher ; (bolezen) attraper; produire

dobiti se se rencontrer
dobiti jih écoper, recevoir des coups, familiarno trinquer
dobiti prehlad prendre froid, s'enrhumer
dobiti vročino avoir de la fièvre
noč me je dobila la nuit m'a surpris
dobiti nagrado gagner un prix
nazaj dobiti recouvrer, rentrer en possession de
dobiti službo trouver une place (ali un emploi, une situation), trouver à se placer (ali familiarno se caser)
dobiti stanovanje trouver un logis (ali à se loger)
tukaj se dobi en vente ici
težko se dobi difficile à obtenir

doklèr en tanto que; mientras (que)

dokler ne (pride nazaj) hasta que (vuelva)

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

dólgo largo; largamente ; (dolgo časa) mucho (tiempo)

na dolgo in široko largo y tendido
dolgo potem mucho tiempo después
že dolgo ya hace mucho tiempo; de larga fecha
že dolgo mi ni pisal hace mucho tiempo que no me ha escrito
že dolgo ga nisem videl hace mucho (tiempo) que no le he visto
kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
kako dolgo še? ¿hasta cuándo?
že dolgo čakate? ¿lleva usted mucho tiempo esperando?
dolgo ga ni nazaj tarda mucho en volver
(on) ne bo več dolgo (živel) ya no vivirá mucho
dolgo se pustiti čakati hacerse esperar largo tiempo
kako dolgo se že učite španščine? ¿cuánto tiempo hace que estudia usted español?

domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
izgnati iz domovine expulsar del propio país
poslati nazaj v domovino repatriar
vrniti se nazaj v domovino repatriarse
imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria

drs|eti [é] (-im) rutschen; po pregladkih/pomrznjenih tleh: schlittern; po vodi, zraku: gleiten
drseti vsaksebi/narazen [auseinanderdriften] auseinander driften
drseti nazaj zurückgleiten, zurückrutschen
tla pri zemeljskih plazovih ipd.: fließen; tehnika schleifen, gleiten
začeti drseti ins Rutschen kommen; figurativno v krizo: schliddern

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

embaláža packaging; wrapping; packing; package; packing material; wrappage

embaláža se ne sprejema nazaj empties not taken back; (zaboji) boxing
blago za embalážo packed goods pl

fotografirati glagol
(narediti posnetek) ▸ fényképez, fotózik, fotografálPo uspešnem ulovu se z ribo še fotografirajo in jo spustijo nazaj v vodo. ▸ A sikeres fogás után a halat még lefényképezik, majd visszaengedik a vízbe.
Ljubiteljsko je začel fotografirati v petem ali šestem razredu gimnazije. ▸ A gimnázium ötödik vagy hatodik osztályában kezdett kedvtelésből fotózni.
Nosila je obleke najbolj znanih modnih oblikovalcev in se fotografirala za naslovnice modnih časopisov. ▸ kontrastivno zanimivo A legismertebb divattervezők ruháit viselte és a róla készült fotók a divatlapok címlapjain szerepeltek.

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gleda|ti¹ [é] (-m) pogledati

1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
gledati naprej nach vorne schauen/blicken
gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
gledati ven hinausblicken, hinausschauen
gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

2. (delati …obraz)
žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

3.
gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

4.
gledati televizijo fernsehen
gledati barvno televizijo farbfernsehen

5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

6.
gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
|
gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
spoštljivo gledati aufblicken zu
gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

grede [é]
sem grede auf dem Herweg, auf der Herfahrt
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinfahrt, auf der Hinreise
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt
gor grede auf dem Weg nach oben
dol grede auf dem Weg nach unten
(gredoč) unterwegs

gredé gredóč going, walking; (spotoma) on the way

nazaj gredé, gredóč on the way back
domov gredé, gredóč on the way home