Franja

običaj moški spol (-a …)

1. (navada) der Brauch, der Usus, die Gepflogenheit; trgovski: die Usance, der Handelsbrauch

2. (šega) narodni: der Brauch, die Sitte
običaji množina das Brauchtum
(barbarski Barbarensitte, deželni Landessitte, pogrebni Bestattungssitte, žetveni Erntebrauch)

3.
dobri običaji množina Sitten množina
ker nasprotuje dobrim običajem wegen Sittenwidrigkeit

4.
verski običaji religiöse Gebräuche

okorél engourdi, gourd, raide, ankylosé

imeti okorne ude avoir les membres moški spol množine engourdis (ali ankylosés)
okorni prsti od mraza doigts gourds de froid
imam okorne noge od hoje j'ai les jambes raides (ali engourdies, ankylosées) par la marche
okorna navada routine ženski spol

okorèl (-éla -o) adj. irrigidito, rigido, duro, dogmatico (tudi ekst.), impenitente:
okoreli pijanec bevitore impenitente
okorel postopek schematismo
okorela navada routine
pren. okoreli reakcionar vandeano

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

potrošnišk|i [ó] (-a, -o) Verbraucher-, Konsum-, Konsumenten- (cena der Verbraucherpreis, centrala die Verbraucherzentrale, družba die Konsumgesellschaft, miselnost das Konsumdenken, navada die Verbrauchergewohnheit organizacija die Verbraucherorganisation, zadruga die Konsumgenossenschaft, obnašanje das Konsumverhalten)
potrošniško naravnan konsumorientiert

pri at, by, beside; in; with

tik pri close to (by), (blizu) near, at hand, about
pri nas in our house, at our place
pri meni (v žepu) on me, about me
pri bogu! by the Lord!
pri kozarcu vina over a glass of wine
pri prvi priložnosti at the first oportunity
pri dobrem zdravju in good health
pri tem vremenu in this weather
pri mojem stricu (doma) at my uncle's
pri peku at the baker's
pri roki at hand; (na pismu)
pri Brown c/o Brown
pri sveči by candle-light
pri moji časti upon my honour
pri večerji at dinner
pri delu at work
pri kom? with whom?, in whose house?
pri moji duši upon my soul
pri oknu at (ali near) the window
pri tej priložnosti on this occasion
pri kaminu by the fireplace
pri mojem prihodu (moji vrnitvi) on my arrival (return)
pri ugodnem vremenu if the weather permits
pri vsem tem... for all that, notwithstanding
zelo priljubljen pri very popular with
bitka pri Verdunu the battle of Verdun
to je navada pri Italijanih it is a habit with (ali among) the Italians
pri vsem svojem bogastvu ni srečen despite all his riches he is not happy
mati je pri dobrem zdravju Mother is in good health
ne vem, pri čem sem I don't know what the matter is
on ni pri pravi pameti he is not in his right senses
imaš kaj denarja pri sebi? have you any money on you?
nimam drobiža pri sebi I have no change on me
naročiti pri to order from
ostal bo pet dni pri nas he will stay five days with us
deset dni smo preživeli pri njih we spent ten days with them
pri kom služiš? in whose service are you?
pri kom stanujete? where (ali with whom) are you staying?
spati pri odprtem oknu to sleep with the window open
pri kom se učite nemščine? with whom do you take German lessons?
utonil je pri kopanju he was drowned while bathing
vztrajati pri... to stick to...

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

razpásti se (-pásem se) perf. refl.

1. pascolare, disperdersi pascolando

2. pren. spargersi, propagarsi:
rak se je razpasel po vsem telesu il cancro si è propagato per tutto il corpo
zadnje čase se je razpasla navada da se dajo napisom trgovin angleška imena negli ultimi tempi è invalsa l'abitudine di dare nomi inglesi alle insegne dei negozi

riž samostalnik
1. (žito) ▸ rizs
2. (zrnje) ▸ rizsTudi pri nas je navada, da se na mladoporočence meče riž. ▸ Nálunk is szokás, hogy az ifjú házasokat rizzsel szórják meg.
Povezane iztočnice: basmati riž, divji riž, dolgozrnati riž, jasminov riž, okroglozrnati riž, perujski riž, polnozrnati riž, rjavi riž, zelenjavni riž

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

spaln|i (-a, -o) Schlaf- (niša die Schlafecke, prostor der Schlafraum, čepica die Schlafmütze, Schlafhaube, kabina die Schlafkabine, kura medicina die Schlafkur, navada die Schlafgewohnheit, vreča der Schlafsack, naselje die Schlafstadt)

srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift

brez srájce shirtless
nočna moška srájca nightshirt
ženska nočna srájca nightdress, nightgown
srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
izdelovalec srájc shirtmaker
le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
železna srájc zgodovina coat of mail
poškrobljena srájc starched shirt
platno za srájce shirting
ovratnik pri srájci shirt-collar
manšete pri srájci shirt-cuffs pl
biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
obleči komu srájco to help someone on with his shirt
obleči (si) srájco to put one's shirt on
stara navada je železna srájca habit is second nature

srájca (-e) f obl. camicia:
bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
črtasta srajca camicia a righe
karirasta srajca camicia a scacchi
ruska srajca rubasca
škrobljena srajca camicia inamidata
spalna srajca camicia da notte
srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
srajce camiceria (per uomo, donna)
tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
obl. safari srajca camicia sportiva
hist. železna srajca cotta di maglia
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
španski jezik spagnolo
španska glasba musica spagnola
špansko vino vino di Spagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
španska bikoborba corrida
bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
španska navada spagnolismo
šah. španska otvoritev apertura spagnola
španska stena paravento
bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
hist. španski čevelj stivaletto malese
španski cigan gitano
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
gastr. španski vetrc meringa

tradicij|a ženski spol (-e …) die Überlieferung, die Tradition; das Hergebrachte (Hergebrachtes), das Herkommen; (navada) die Gepflogenheit
družinska tradicija Familientradition
negovanje tradicije die Traditionspflege
ki se drži tradicije [traditionsbewußt] traditionsbewusst
v nasprotju s tradicijo entgegen der Traditon/Gepflogenheit
v skladu s tradicijo traditionsgemäß
z bogato tradicijo traditionsreich

ustaljèn (-êna -o) adj. stabile, stazionario; standard; stereotipato; convenuto, convenzionale:
ustaljen način vedenja forma convenuta, convenzionale di comportamento
ustaljeni način prassi
ustaljena navada tradizione

zakorenínjen (-a -o) adj. radicato:
pren. zakoreninjena navada abitudine inveterata

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura