Franja

conseil [kɔ̃sɛj] masculin nasvet, svet; posvet(ovanje); premislek, preudarek; svetovalec; svet, seja sveta; posvetovalnica

sur mon conseil na moj nasvet
conseil administratif, d'administration upravni svet, kuratorij
conseil d'ami prijateljski nasvet
conseil de cabinet ministrski svet
conseil de classe učiteljska, razredna, ocenjevalna konferenca
consultatif (po)svetovalni svet
conseil de discipline disciplinsko sodišče
conseil économique ekonomski, gospodarski svet
conseil d'entreprise obratni svet (v podjetju)
Conseil d'Etat državni svet
Conseil de l'Europe Evropski svet
conseil fédéral zvezni svet
conseil de guerre vojno sodišče
conseil judiciaire kurator (mladoletnika ipd)
conseil juridique pravni zastopnik
conseil des ministres ministrski svet (pod predsedstvom predsednika republike)
Conseil national de la Résistance Nacionalni svet odporniškega gibanja
conseil municipal občinski, mestni svet
conseil d'ouvriers delavski svet
conseil des parents roditeljski svet
conseil des prud'hommes sodišče za spore v delovnem razmerju
Conseil de la République Svet republike (prej senat)
Conseil de la Sécurité Varnostni svet
conseil de révision (militaire) revizijska komisija
conseil suprême vrhovni svet
conseil de surveillance (commerce) nadzorni svet
chambre féminin du conseil posvetovalnica
président masculin du Conseil ministrski predsednik
ingénieur-conseil inženir svetovalec
demander conseil à quelqu'un koga za svet vprašati
être de bon conseil znati dobro svetovati, biti pameten
passer en conseil de discipline priti pred disciplinsko sodišče
prendre conseil de quelqu'un posvetovati se s kom, poslušati koga
ne prendre conseil que de sa tête ne si pustiti svetovati, le po svoji glavi napraviti
prendre conseil de son bonnet de nuit (figuré) prespati kaj
suivre un conseil ravnati se po nasvetu
tenir conseil imeti sejo, posvet; posvetovati se
tenir conseil avec quelqu'un posvetovati se s kom
la nuit porte conseil (proverbe) dober svet pride čez noč

consejo moški spol nasvet, svet, posvetovanje; sklep; rotovž

consejo académico akademski senat
consejo de Estado državni svet
consejo de guerra vojni svet; vojno sodišče
Consejo de Ministros ministrski svet; seja ministrskega sveta
dar consejo dati (na)svet
dar el consejo y el vencejo z besedo in dejanjem pomagati
entrar en consejo posvetovati se
pedir consejo a alg. vprašati koga za svet
tomar consejo de uno pri kom nasveta iskati
quien no oye consejo, no llega a viejo komur ni do nasveta, temu ni pomoči

consiglio m (pl. -gli)

1. svet, nasvet:
dare, seguire un consiglio dati, poslušati nasvet

2. svet, odbor:
convocare il consiglio sklicati sestanek odbora
consiglio regionale deželni svet
consiglio d'amministrazione ekon. upravni odbor
consiglio di fabbrica tovarniški odbor
Consiglio dei Ministri ministrski svet
Consiglio di Sicurezza delle Nazioni Unite polit. Varnostni svet Združenih narodov

cōnsilium -iī, n (cōnsulere) svèt, nasvet, in to:

I. act.

1. posvetovanje, posvet: Ter., Sen. ph., Q., consulta sunt (so pri kraju) consilia Pl., consilia arcana, nocturna S., consilium est de re L., consilium summis de rebus habebant V., habere consilia principum domi L., in (med) consilio pronuntiat Pompeium venturum C., aliquem ali aliquid habere in consilio L., Cu. idr. koga ali kaj za svet vprašati, svoj sklep podvreči komu, čemu, uravnati po kom, po čem, ad consilium rem deffere Ci., C. spraviti v posvetovanje, vzeti na razgovor, consiliis interesse Ci., L. udeleževati se posvetovanj, quasi vero consilii res sit C. kakor da bi bilo dopustno posvetovati se o stvari, res est magni consilii Ci. o stvari je treba resnega posvetovanja, id arbitrium negavit sui consilii esse N., aliquem adhibere ad consilium Ci. ali consilio C. vzeti (jemati) koga k posvetu, posvetovati se s kom, dare aliquem alicui in consilium N. za posvetovalca; occ.
a) uradno ali sodno posvetovanje, seja: c. publicum Ci., L. državni svèt, senatova seja, in consilium eunt (iudices) Ci. ali itur in consilium Ci. gredo posvetovat se, (praetor iudices) in consilium mittit Ci. pokliče (sodnike) na posvet, venisse in consilium publicae quaestionis Ci., viros primarios civitatis multos in consilium advocare Ci., adesse in consilio Ci.
b) vojaško posvetovanje, vojaški (vojni) svèt: neque consilii habendi neque arma capiendi spatium datur L., consilium habere de Histrico bello L.

2. met. svèt = posvetovalna skupščina, svetništvo, (svetni) zbor, svétniki (consilium je posvetujoči se zbor, concilium pa poslušajoči zbor): consilium amicorum habere N., advocari in consilia amicorum Q., amicos in consilium rogare Sen. ph., c. propinquorum L. družinski, rodbinski svèt, c. bonorum atque sapientum Q.; (o senatu): senatum, id est orbis terrae consilium delere gestit Ci., summo consilio orbis terrae (= senatui) consilium (preudarnost) defuisse Ci., ita magistratus annuos creaverunt, ut consilium senatūs rei publicae praeponerent sempiternum Ci., orbis terrae sanctissimum gravissimumque consilium Ci., consilia semestria Suet. ožji senatovi odbori, senatova poverjeništva, c. sanctius L. ožji odbor kartaginskega starešinstva in etolske zaveze; o sodnih zborih (zbornih sodiščih): ex senatu in hoc consilium delecti estis Ci., de uno reo consilium cogitur Q. se skliče, consilium vocare V. ali advocare, convocare Ci., C., L., eorum consilium habere S., c. dimittere Ci., princeps consilii N., ex consilii sententia N., cognitā consilii voluntate N., rem ad consilium referre N., c. sanctissimum Val. Max. (o areopagu); o odboru sodniškega zbora centumvirov, razdeljenega na štiri odbore (starešinstva in senate), ki so razsojali bodisi posamič o raznih pravdah bodisi na skupnih sejah o posamezni pomembni pravdi: sedebant centum et octoginta iudices; tot enim quattuor consiliis colliguntur Plin. iun., omnibus non solum consiliis, sed etiam sententiis superior discessit Val. Max.; o drugih svetnih zborih: c. regium L. kraljevi (= kraljevi svetovalci), c. bellicum Ci. ali castrense, militare L. vojni svèt; occ.
a) kakemu rimskemu kralju kot sodniku ali kakemu višjemu oblastniku (pretorju) pridani svet, pridani svetovalci: cognitiones capitalium rerum sine consiliis per se solus exercebat (rex Tarquinius Superbus) L., cum consilio causam Mamertinorum cognoscere Ci. (o pretorju), de Caesaris actis cum consilio cognoscere Ci.
b) vojni svèt, vojaško sodišče: convocato consilio omniumque ordinum ad id consilium adhibitis centurionibus vehementer eos incusavit C., consilium habere (imeti) C., S., consurgitur ex consilio C. zapustijo vojni svèt, pro (pred) consilio S.

3. premišljenost, preudarnost, razsodnost, pamet, razumnost: simul consilium cum re amisisti? Ter. ali si izgubil glavo? magnitudo cum animi tum etiam ingenii atque consilii Ci., consilium par magnitudini animi Cu., consilii plenus Pl., Ci., N., vir et consilii magni et virtutis C., mulier imbecilli consilii Ci., consilio valere Ci., aetate et consilio ceteris anteire S., maiore studio quam consilio L. z večjo vnemo kakor preudarnostjo, quae res nec modum habet neque consilium H., vis consilii expers mole ruit suā H. sila brez pameti, consiliique inopes et stultos excutis ignes O. (o slepi ljubezni), consilii satis est in me mihi O.; kot ἕν διὰ δυοῖν: ratio et consilium C. previdno preračunavanje.

II. pass.

1. na posvetovanju sprejeti sklep, odlok, odredba, ukrep: consilii auctor, consilii socius L., consilia clandestina C. skrivna kovarstva, consilia (con)coquere L. spletkariti, consilium capere Ci., C., N. ali consilium inire Ci., C., N., L. skleniti, in consilio permanere C., consilio desistere C., consilia detegere, patefacere Ci., patēre consilia tua non sentis? Ci.; v loc.: certus (incertus) consilii L., Cu. trden (omahljiv) v sklepih; s subjektnim gen.: sive casu, sive consilio deorum C. po sklepu (volji) bogov, Gallorum subita consilia C., ipsorum esse consilium C. da jim je sklepati, superioris temporis consilia C. poprejšnji sklepi; subjektni gen. je nadomeščen z adj. ali svojilnim zaimkom: communi consilio C., privato consilio Ci., C. po svojem sklepu, na svojo roko, id suo privato, non publico fecit consilio N. po lastnem sklepu, ne na državni odlok (na senatov sklep), quid sui consilii sit C. kaj da je sklenil, consilii sui te certam facit O., consilia domestica T. kabinetni odloki; z objektnim gen.: consilia profectionis C. sklep, da odpotuje, consilium fugae Cu., consilia caedis adversum imperatorem T. naklepi na … življenje, consilium urbanum Ci. sklep notranje (domače) politike, belli pacisque consilia L. zunanja in notranja politika; z gen. gerundivi ali gerundii: inire consilium senatus interficiendi Ci. ali Caesaris interficiendi Vell., belli renovandi consilium capere C., consilium mittendi Hannibalis L., occidendi te consilium inivimus Cu., haesitare inter revertendi fugiendique consilium Cu.; nam. tega s finalnim stavkom: consilium cepi, ut, antequam luceret, exirem Ci. ep., capit consilium, ut nocte Indebili obviam iret L., ea uti acceptā mercede deseram, non est consilium S.; z inf.: c. non adesse Ci., consilium ceperunt ex urbe profugere C., iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilium erat hiemando bellum continuare L.; z odvisnim vprašanjem: consilia inibat, quemadmodum ab Gergovia discederet C.; occ.
a) načrt, namen, namera, nakana, naklep: rem publicam consilio quodam regere Ci. po gotovem načelu, eodem uti consilio C. ravnati se po istem načrtu, his consiliis uti iisdem Ci.; pogosto v abl.: quo consilio C. s kakšnim namenom, sine consilio C. brez namena, hoc consilio, ut montium altitudine tegerentur N., eo (hoc) consilio, ut (ne) … Ci., C.; tudi samo consilio = namenoma, nalašč: si consilio id fecisset Ci., pars forte, pars consilio oblati L., consilio hanc omnes animisque volentibus urbem adferimur V., qui casu peccat, qui consilio est nocens Ph.
b) voj. zvit vojni načrt, vojna zvijača, vojna prevara: consilium imperatorium Ci. ali consilium imperatoriae artis Val. Max.; brez določila: tali consilio proditores perculit N., victus est consilio Themistoclis N., c. fallax L., nostrorum militum virtuti consilia cuiusque modi Gallorum occurrebant C., non sunt mihi Marte secundi; consiliis cessere meis O.

2. svèt = nasvèt: consilia recta Ter., c. prava Ph., consilium fidele Cu. dan iz zvestobe, Alcibiadis consilio et auctoritate N., quid mei consilii est? C. kaj je moj nasvet? hoc fecit de eius consilio C. na njegov nasvet, iuvare consilio et re (operā) Pl., Ter. pomagati z besedo in dejanjem, tako tudi: eum aut consilio aut re adiuvare Ci. ali quae consilioque manuque utiliter feci O.; consilium dare Ci., C. svetovati, ab eo consilium petere Ci. za svet ga vprašati, inops consilii L., O. brez nasveta, ne vedoč si pomagati, orba consilio auxilioque res Gabina L., egere consilio Ci., suo consilio uti C. ravnati po svoji glavi, alicuius consilium sequi L. ravnati se po nasvetu koga, consilium spernere Cu.; pesn. met. svetovalec: ille ferox hortator pugnae consiliumque fuit O.; o ženskah = svetovalka: illa (Egeria) Numae coniunx consiliumque fuit O., per socias Clymenen Aethramque loquamur, quae mihi sunt comites consiliumque duae O.

consulēnza f svetovanje; svet, nasvet:
ufficio di consulenza posvetovalnica

consulto m

1. konzultacija (zdravnikov)

2. pravo nasvet

counsel² [káunsəl] samostalnik
posvetovanje; svet, nasvet; namera, načrt; odvetnik; svetovalec

counsel is never out of date za dober nasvet ni nikoli prepozno
counsel of perfection nasvet, ki se po njem ni mogoče ravnati
to take counsel with s.o. posvetovati se s kom
to take counsel with one's pillow dobro si stvar premisliti, prespati jo
counsel for the defence obtoženčev zagovornik
counsel for the prosecution tožiteljev zagovornik
to keep one's own counsel prikrivati svoje namene, obdržati stvar zase, tajiti

dettame m

1. načelo, vodilo; norma:
seguire i dettami della coscienza ravnati, kot narekuje vest

2. diktat; nasvet, namig, sugestija:
vestirsi secondo i dettami della moda oblačiti se po modnem diktatu

Empfehlung, die, (-, -en) priporočilo, eines Arztes: nasvet; (Gruß) pozdrav

inspiration [-sjɔ̃] féminin vdih, vdihovanje; figuré navdih, navdahnjenje, inspiracija; pobuda, nasvet, sugestija; familier domislek

les rapides inspirations du malade bolnikovo hitro dihanje
poète masculin sans inspiration pesnik brez inspiracije
avoir de bonnes inspirations imeti dobre domisleke
agir par l'inspiration delati na pobudo
manquer d'inspiration biti brez inspiracije
suivre l'inspiration d'un ami ubogati prijateljev nasvet

ispirazione f

1. (inspirazione) vdih, vdihavanje

2. navdih, inspiracija

3. nasvet, namig, sugestija; usmerjenost, naravnanost:
film di ispirazione neorealista film neorealističnega vala

4. nenaden vzgib; domislica:
come per ispirazione spontano, samodejno

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

leçon [ləsɔ̃] féminin lekcija; učna ura; nasvet, poduk, svarilo; ukor; pluriel pouk

leçon d'allemand, de mathématiques, de gymnastique nemška, matematična, telovadna učna ura
leçon de choses nazorni pouk
leçon particulière privatna učna ura
c'est une leçon! tega ne bom rekel še enkrat!
donner des leçons particulières à un élève faible instruirati slabega učenca
donner, prendre des leçons dajati, jemati učne ure
faire la leçon à quelqu'un komu povedati, kaj mora napraviti; komu svoje mnenje povedati
donner, recevoir une bonne leçon dati, dobiti dober pouk, dobro lekcijo
infliger une terrible leçon à quelqu'un koga ostro ukoriti
réciter sa leçon (figuré) verno ponoviti, kar nam je ukazano reči
servir de leçon à quelqu'un rabiti komu za pouk, za svarilo
que cela vous serve de leçon! dajte si to dopovedati!
suivre les leçons d'un professeur obiskovati učne ure, predavanja kakega profesorja
tirer leçon de quelque chose (na)učiti se iz česa

lécţie -i f

1. učna ura

2. lekcija, vaja

3. opomin

4. pouk, nasvet, nauk

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

moneō -ēre -uī -itum (prim. meminī, mēns)

1. spomniti (spominjati) koga na kaj, da(ja)ti komu misliti ali da(ja)ti komu kaj v razmislek, opozoriti (opozarjati): ea (sc. mater) filium monuit N., monebas dē Q. Cicerone Ci. ep., monere aliquem de retinendā Sestii gratiā litteris Ci. ep., aliquem temporis ac necessitatis T.; z notranjim obj., izraženim z neutr. kakega pron. ali adj., redko s subst.: quod saepe monui Q., fraudem tyranni ut moneant Val. Fl.; z acc. personae in (pronominalnim) notranjim obj.: id ipsum, quod me mones, … ad eum scripseram Ci. ep.; v pass.: nec ea, quae ab eā (sc. naturā) monemur, audimus Ci. ep.; z ACI: monet rationem frumenti esse habendam Hirt., tantum moneo neque uberioris provinciae neque aetatis magis idoneum tempus … te esse ullum umquam reperturum Ci. ep., si te unum illud monuerimus, artem sine assiduitate dicendi non multum iuvare Corn.; v pass.: cum Phocion moneretur Nicanorem Piraeo insidiari N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quo statu res sit, monet L.

2. opomniti (opominjati), bodriti, poz(i)vati, prigovarjati, spodbuditi (spodbujati), priganjati, svetovati, odsvetovati, (z ne) (po)svariti: abs.: res monet Pl. zahteva, monere alii, alii hortari S., eaque (sc. auctoritas) adhibeatur ad monendum Ci., bene monenti oboedire L. poslušati dober nasvet, monentium verba Sen. ph.; z acc. personae: remigem tubā Sen. tr., tudi: canes O.; z notranjim obj.: monere hoc Ter., id quod res monebat S. kar je zahteval stvarni položaj; s finalnim stavkom: Stat., Iust., eos hoc moneo, desinant furere Ci., monet, ut provideat Ci., monet, ut suspiciones vitet C., moneret senatum, ut Persei conatis obviam iret L., moneo vos, ne segniores sitis Ci.; metaf.: tempora monent, ut satisfaciat, quibus debet Ci., immortalia ne speres, monet annus H.; pesn. in vulg. z inf.: interea soror alma monet succedere Lauso Turnum, qui volucri curru medium secat agmen V., alio properare tempus monet S., ratio ipsa monet amicitias comparare Ci.

3. occ.
a) poučiti (poučevati), napotiti (napotovati) koga, (po)kazati, narekovati, navdahniti (navdihovati) komu kaj, navdahniti (navdihovati), navdušiti (navduševati) koga: labor erat parentibus parvulos adulantia verba edocere: reddebant illi, quae monebantur Plin. iun. kar se jim je narekovalo, offae monent Pl. pomagajo mojemu spominu, hoc moneas, precor O., velut divinitus mente monitā agens L., tu vatem, tu, diva, mone V., somnio monitus Suet.
b) svareč naznaniti (naznanjati), prerokovati: monuit ab ilice cornix V., vates multa monet V., monere de aliquā re Ci.
c) opominjaje, oštevaje opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati), ošteti (oštevati), kaznovati: posse se puerili verbere moneri T. — Od tod subst. pt. pf. monita -ōrum, n

1. opomini, svarila: monita praeceptaque ali praecepta monitaque Ci.

2. prerokbe, preroštva, prerokovanja: deorum Ci., Carmentis nymphae V.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act. moneris, monerint, naveden pri Non.

nasìhat m (t. nasihat, ar.) dial. nasvet: vrijedi ti ovaj nasihat više nego da ti platim i čitav dukat

nōminātiō -ōnis, f (nōmināre)

1. (po)imenovanje: consuetudo nominationum Vitr.

2. occ.
a) beseda: Varr.
b) kot ret. t. t. (po)imenovanje, nadetje (dajanje) imena, ret. figura, če se da ime stvari, ki še nima nobenega ali pa nima primernega imena: Corn.

3. kot držpr. t. t. imenovanje, svetovanje, predlaganje kandidata za kako državniško službo ali dostojanstvo, imenovanje, nasvet, predlog: haec senatus: reliqua populus Romanus in ea familia quam vidit amplissimam persequetur, in primis paternum auguratus locum, in que[m] ego eum, ut quod a patre accepi filio reddam, meā nominatione cooptabo Ci., is in Pansae locum petere constituit; eam nominationem a te petimus Ci. ep., nominatio in locum eius non est facta L., die nominationis Plin. iun.; s subjektnim gen.: nominatione consulum T. na predlog konzulov.

precépt -e n

1. predpis

2. nasvet, pravilo

precētto

A) m

1. relig. zapoved:
è di precetto zapovedano je
festa di precetto zapovedani praznik

2. nauk, predpis, norma

3. nasvet, življenjsko pravilo

4. voj. vpoklic

B) agg. invar. voj.
cartolina precetto obvestilo o vpoklicu