Franja

volonté [-te] féminin volja, želja; zapoved, naredba; pluriel muhavost, samovoljnost

à volonté po volji, poljubno, po želji
volonté ferme, faible trdna, šibka volja
n'en faire qu'à sa volonté, faire ses quatre volontés delati po svoji glavi
faire les quatre volontés de quelqu'un komu v vseh njegovih željah ustreči
bonne volonté dobrovoljnost
de bonne volonté dobre volje
mauvaise volonté nevolja, slaba volja
les dernières volontés (juridique) poslednja volja
manque masculin de volonté nemočna, šibka volja, neodločnost
être sans volonté ničesar ne posebno želeti
avoir une volonté de fer imeti železno voljo
faire acte de volonté pokazati se odločnega

zapóved -i ž zapovijed, zapoved, zapovijest, zapovest, naređenje, naredba: pismena, ustna, dnevna zapoved; prebrati zapoved pred zborom
pročitati zapovijest pred zborom

постановление n naredba, odredba; določba, odlok, predpis, uredba, sklep;
п. суди razsodba

writ¹ [rit] samostalnik
odločba, odlok, sklep naredba; kar je napisano, pisanje, spis
pravno, zgodovina listina
(= writ of summons) sodni poziv; obtožnica
politika, britanska angleščina razpis parlamentarnih volitev; pismeno dokazilo

writ of assistance ameriško, zgodovina nalog za hišno preiskavo
writ of attachment zaporno povelje (nalog)
writ of ease odlok o izpustitvi iz zapora
writ of execution ukaz o izvršitvi (smrtne obsodbe)
writ of subpoena sodni poziv z grožnjo kazni
Holy Writ, Sacred Writ religija sveto pismo
to draw up a writ napisati, sodni poziv

διάγραμμα, ατος, τό (δια-γράφω) 1. načrt, oris, risanje, črta δυσσύνετον; lik (pos. geometrijski). 2. zapisnik, lestvica, skala; ὥσπερ ἀφ' ἑνὸς διαγράμματος kakor po eni glasbeni lestvici. 3. naredba, razglas.

διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.

διαθήκη, ἡ (δια-τίθημι) 1. naredba, uredba, oporoka. 2. pogodba; (stara, nova) zaveza NT.

διαταγή, ἡ (δια-τάσσω) povelje, naredba NT.

διάταγμα, ατος, τό ukaz, naročilo, naredba NT.

διάταξις, εως, ἡ (δια-τάσσω) razvrstitev, bojni red, od-, naredba, φόρων uredba, uravnava.

δόγμα, ατος, τό (δοκέω) 1. mnenje, misel, načelo. 2. sklep, naredba, povelje, verska resnica (zapoved) NT, δόγμα ποιοῦμαι sklepam.

δῶρον, τό (δίδωμι) 1. dar, darilo, zaobljubljeni dar, častno darilo, δώρων δίωξις tožba zaradi podkupovanja. 2. božja volja, naredba, previdnost θεῶν.

θεσμός, ὁ (gl. θέσις) 1. ep. mesto, kraj, kamor se kaj postavlja. 2. postava, zakon, običaj, navada, naredba, ukaz, zapoved. 3. ustanova, uredba.

κατάρτισις, εως, ἡ καταρτισμός, ὁ 1. vodstvo, naredba, uprava, vežbanje, izobrazba. 2. dobra priprava, izpopolnitev, popolnost NT.

κατάστασις, εως, ἡ (καθ-ίστημι) 1. po-, nastavljanje, imenovanje, uredba, določba; pos. a) predstavljanje, uvajanje (tujih) poslancev pred skupščino; b) oprava atenskega konjenika, denar atenskega konjenika za opremo; c) dajanje ἐγγυητῶν. 2. intr. stanje, položaj, razmere, naredba, ustava, obstoj νόμου, τὰ πράγματα ἔχει κατάστασιν razmere (mir) so se utrdile.

νόμισμα, ατος, τό (νομίζω) 1. običaj, naredba, naprava, šega. 2. denar, kovani novci NT.

οἰκονομία, ἡ (οἰκο-νόμος) 1. a) gospodarstvo, gospodinjstvo, oskrbništvo NT; b) uprava, uradovanje, oskrbovanje. 2. uredba, red, postava. 3. zveličavna naredba (milosti božje), zveličavni red, τίς ἡ οἰκονομία τοῦ μυστηρίου kaj pomeni skrivnost? NT.

παρα-σκευή, ἡ 1. priprava, uredba, naredba, pripravljanje, oboroževanje, dobava, ἐκ παρασκευῆς naročen, μάχη prava (redna) bitka. 2. konkr.: orožje, bojna sredstva, prtljaga (poveljnikova), zaloga, vojska, brodovje. 3. spletke, kovarstvo, dogovor. 4. dan priprave za soboto = petek NT.

πομπή, ἡ (πέμπω) 1. pošiljanje, (od)pošiljatev, poslanstvo, spremstvo, odpust, odpravljanje v domovino. 2. božja volja (naredba), usoda. 3. napravljanje, dobava ξύλων. 4. slovesen izprevod, obhod.

ῥήτρα, ἡ, ion. ῥήτρη 1. beseda, govor, ῥήτραν λαμβάνω dobim besedo (pravico do govora). 2. dogovor, pogodba. 3. od-, naredba, sklep, postava, zakon.