-
вразброд narazen, vsaksebi, vsak zase, v neredu
-
врознь narazen; vsak po svoje;
дело идёт в. delo ne gre od rok, vsak vleče na svojo stran;
она руки в. razširila je roke
-
окре́мо присл., posébej prisl., lóčeno prisl., nárazen prisl., posámezno prisl.
-
по́різно присл., nárazen prisl., posébej prisl.
-
розно narazen, posamezno
-
araeostȳlos -on (gr. ἀραιόστυλος) z daleč narazen postavljenimi stebri, redkostebrn: aedes Vitr.
-
aufziehen*
1. (hochziehen) dvigniti, dvigati, potegniti/vleči navzgor; Technik eine Farbe: sprejemati
2. ([auseinanderziehen] auseinander ziehen) potegniti narazen, vleči narazen, odpreti
3. (spannen) napeti, ein Foto auf Pappe: nalepiti, eine Uhr: naviti
4. Gehäkeltes, Gestricktes: parati, sparati
5. auf einen Faden: nabrati, nanizati
6. ein Kind, Tiere: vzrediti, vzgojiti
7. ein Fest: organizirati
8. eine Spritze: napolniti, pripraviti
9. (necken) dražiti
10. intransitiv (nahen) Gewitter, Heer: bližati se, Truppen, die Wache: prikorakati, aufziehen vor defilirati; Technik auf die Faser aufziehen lepiti, prilepiti se
-
auseinanderbekommen*, auseinander bekommen* spraviti narazen
-
auseinanderbringen*, auseinander bringen* razdvojiti, spraviti narazen
-
auseinanderdriften, auseinander driften drseti/lesti narazen/vsaksebi
-
auseinanderfahren*, auseinander fahren* razmakniti (intransitiv se); skočiti narazen
-
auseinandergehen*, auseinander gehen* iti narazen, raziti se, razhajati se, Meinungen: razhajati se; (entzweigehen) razpasti
-
auseinanderhalten*, auseinander halten* držati narazen; (unterscheiden) razlikovati (med)
-
auseinandernehmen*, auseinander nehmen*
1. razstaviti, vzeti narazen
2. (verhören) zasliševati
3. Sport premagati
-
auseinanderreißen*, auseinander reißen* raztrgati; (trennen) spraviti narazen, ločiti
-
auseinanderschieben*, auseinander schieben* poriniti narazen, razriniti, razrivati
-
auseinanderspringen*, auseinander springen* počiti, razpočiti se; skočiti narazen
-
auseinanderziehen*, auseinander ziehen* razmakniti, potegniti narazen, (trennen) ločiti
-
bipartiō, bolje bipertiō, -īre (-īvī) -ītum (bi in partīre) na dvoje (raz)deliti: hiems, ver bipertitur (glede na vreme) Col. Pogosteje pt. pf. bipartītus (bipertītus) 3 na dvoje (raz)deljen, dvojen, dvodelen: divisio Varr., ex altero... genere, quod erat bipertitum Ci., bipartito agmine Cu., bipertiti Aethiopes Plin. Od tod adv. abl. bipartītō (bipertītō) v dveh delih (oddelkih, krdelih), na dvoje, dvojno, dvodelno: classem bipertito distribuere Ci., id fit bipertito Ci., Romani conversa signa bipertito intulerunt C., collocatis insidiis bipertito in silvis C., equites bipartito in eos emissi L., secta bipartito cum mens discurrit utroque O.; bipertito esse (δίχα εἶναι) vsaksebi, narazen biti: ibi in proximis villis ita bipertito fuerunt, ut... Ci. Adv. bipertītē = bipertītō: Boet.
-
break down prehodni glagol & neprehodni glagol
porušiti, podreti; obtičati; odpovedati, zgruditi se; analizirati, razčleniti; porazdeliti; narazen vzeti