Franja

abbaglio m (pl. -gli) pomota, napaka:
prendere un abbaglio zmotiti se

abus [abü] masculin zloraba; čezmernost, čezmerno uživanje; pretiravanje; kvarna, napačna raba; pomota, napaka

abus de confiance zloraba zaupanja, poneverba
abus de pouvoir zloraba (uradne) oblasti
les abus du regime zloraba režima
faire abus de quelque chose zlorabljati kaj
(familier) il y a de l'abus to je pretirano, to gre predaleč

bavure [bavür] féminin, technique šiv v zlitku; typographie neostro, zabrisano mesto; familier napaka, hiba

sans bavure(s) (familier) brezhiben, dovršeno narejen

bȅša ž (perz. pes) napaka, pomanjkljivost

blemish [blémiš]

1. prehodni glagol
omadeževati; (po)pačiti, (po)kvariti
pravno (o)klevetati

2. samostalnik
madež, napaka, pomanjkljivost, hiba; moralni madež, sramota

bloomer [blú:mə] samostalnik
vrsta tramvajskih voz
množina, arhaično ženske športne hlače
sleng napaka, spodrsljaj

blur¹ [blə:] samostalnik
madež, pega, lisa
figurativno pregreha, grehota, hiba, napaka

borrón moški spol madež (črnila); pogreška, napaka; sramotni madež; skica, osnutek

borrones pl spisi

break² [breik] samostalnik
zlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa
glasba sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe
ameriško, pogovorno slučaj, napaka
figurativno dobra priložnost

the break of day jutranji svit, zora
without break nenehno
break in the clouds žarek upanja

caca ženski spol človeško blato, drek; umazanija; hiba, napaka, pomanjkljivost

cantonata f

1. hišni vogal:
svoltare alla prima cantonata zavij za prvim voglom

2. pren. napaka, pomota:
prendere una cantonata zmotiti se, polomiti ga

Charakterfehler, der, (značajska) napaka

clanger [klǽŋə] samostalnik
pogovorno napaka

crapaud [krapo] masculin krastača, krota; napaka (v diamantu); figuré paglavček, pobalin; familier grd ali neroden človek

crapaud volant kozodoj (ptič)
fauteuil masculin crapaud nizek naslanjač
avaler un crapaud (figuré) ugrizniti v kislo jabolko

cuir [kɥir] masculin usnje, (živalska, vieilli človeška) koža; usnjeni izdelki; familier (jezikovna) napaka, napačno vezanje; argot, sport žoga; nogomet

entre cuir et chair pod kožo; tajno, skrivaj, natihoma
cuir artificiel umetno usnje
cuir brut, vert nestrojeno usnje
cuir chevelu koža na glavi, lasišče
cuir de choix jedrovina (usnje)
cuir à empeigne vrhnje usnje pri čevlju, oglav, urbas
cuir fossile, de montagne azbest
cuir d'œuvre, (de) molleterie strojeno usnje
cuir de poule fino usnje za rokavice
cuir de rasoir (brivski) ostrilni jermen
cuir de Russie juhta
cuir à semelle usnje za podplate
cuir en suif sedlarsko usnje
cuir de vache, de veau, de chèvre kravje, telečje, kozje usnje
visage masculin de cuir bouilli brazdat in izsušen obraz
faire des cuirs (grammaire) delati napake pri vezanju
tanner le cuir à quelqu'un (figuré, populaire) komu kožo (u)strojiti, tepsti, dražiti ga

culpā, st.lat. colpa, -ae, f

1. krivda, krivica, pregrešek, prestopek: cum in homine nulla culpa inveniretur Ci., abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., in quo non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., culpā meā bellum esse natum Ci., carere culpā kom., Ci. idr., nusquam culpā (sc. suā) male rem gessit N., a culpa vacuus S., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S. ni moja krivda (nisem jaz kriv), da … , culpā amittere aliquid L., corrigere virtute culpam suam L., vitare culpam H., nullā pallescere culpā H., tantā stat praedita culpā Lucr., scit culpam in facto, non scelus, esse meo O., dare veniam culpae O., culpam ostenere, exsolvere T., expers culpae Suet.; pogosto (poseb. pri H.) v pl.: dedecorant bene nata (pectora) culpae H., seraque fata quae manent culpas etiam sub Orco H. S subjektnim gen.: ea molestissime ferre homines debent, quae ipsorum culpā contracta sunt Ci., o miserum paucorum culpā ordinem senatorium! Ci., accusare populi culpam, non accusatoris Ci., accusatorum culpā Val. Max., nullā ducis culpā T.; z objektnim gen.: ad quos culpa corrupti iudicii pertinebit Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt (so zvrnili na … ) Ci., Rabirium culpa delicti in discrimen capitis vocavit Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: ut hoc iam ante confirmem, in hoc uno genere omnīs inesse culpas istius maximas avaritiae, maiestatis, dementiae, libidinis, crudelitatis Ci. Posebne zveze: penes aliquem est culpa alicuius rei Ter., L., Traian. ap. Plin. iun. kdo je česa kriv, in culpā esse Ci., L., H. ali versari Ci., C. kriv biti (česa), naspr. extra culpam esse Ci., L. ne biti kriv, abest culpa ab aliqua re, npr.: quidquid acciderit, a quo mea culpa absit, animo forti feram Ci. česar nisem jaz kriv, česar nisem jaz zakrivil, abest culpa ab aliquo Q. kdo ni kriv, vacare (omni) culpā Ci. ali vacare culpā in aliqua re Ci. brez (vsake) krivde biti; hominem in culpa ponere Ci. za krivca imeti, conferre culpam (suam) in aliquem ali in aliquid Ci. ali transferre (omnem) culpam in alios, in se Ci. ali suam culpam transferre ad negotia S. ali inclinare omnem culpam in collegam L. (svojo, vso) krivdo zvračati na koga, na kaj, fortunam in culpam convertere Ci. komu njegovo usodo v krivdo šteti, tribuere aliquid alicuius culpae Corn., N., C. idr. kriviti koga česa, šteti mu kaj v krivdo.

2. occ.
a) (evfem.) krivda nečistosti, nečistost, moralni padec, greh: Val. Fl., Stat., coniugium vocat (amorem); hoc praetexit nomine culpam V., levis una mors est virginum culpae H., fecunda culpae saecula nuptias primum inquinavere H., nec falsā Clymene culpam sub imagine celat O., cognato poterit nomine culpa tegi O., culpa inter viros ac feminas vulgata T.
b) krivda nemarnosti, nemarnost, malomarnost: G. (Dig.), Ulp. (Dig.), si neque maiorem feci ratione malā rem nec sum facturus vitio (z razsipnostjo) culpāve minorem H.

3. met. (o bitjih) vzrok česa, krivec, krivka: continuo culpam ferro compesce V. zakolji kuge krivko = bolno ovco, sedula c. (= meretrix) Pr.

4. pren. hiba, napaka česa (naspr. laus dovršenost): operum et laudes et culpae Vitr.

debolezza f slabost, šibkost (tudi pren.); napaka:
le umane debolezze človeške slabosti
avere una debolezza per qcn. o qcs. imeti slabost do koga ali česa
ha la debolezza di credersi bella domišlja si, da je lepa

default² [difɔ́:lt] samostalnik
napaka, pomota, pogrešek; izostanek, odsotnost na sodišču; pomanjkanje; neplačanje dolga, insolvenca
šport izostanek pri tekmi

in default, by default zaradi izostanka
in default of ker ni
in default whereof (ali of which) sicer; če ne; v nasprotnem primeru
default in payment neplačanje
to let go by default ne storiti česa, opustiti kaj
to make default ne priti na sodišče, izostati
judgement by default obsodba v odsotnosti
to go by default biti obsojen zaradi odsotnosti
to be in default biti v zamudi
to be at a default zgubiti sled

défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
par défaut (juridique) v odsotnosti
jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
sans défaut(s) brezhiben
ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
défaut de fabrication tovarniška napaka
je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
se mettre en défaut napraviti napako
prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
(sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi

defect¹ [difékt] samostalnik (in)
pomanjkanje; napaka, hiba, okvara, poškodba

trgovina defect in manufacture tovarniška napaka
defect in the material napaka v blagu
in defect of zaradi pomanjkanja česa