Franja

atribuir [-uy-] prisoditi, pripisovati, dodeliti, naložiti, obdolžiti

atribuir fe verjeti
atribuirse lastiti si (pravico)

attribuō (adtribuō) -ere -tribuī -tribūtum

1. podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: servos, pastores armat atque iis equos attribuit C., ex quibus (navibus) duas familiaribus suis attribuerat C., non modo regiam supellectilem attribui ei iussit, sed pleraque etiam ex Persica praeda Cu., cum... loca eorum (centurionum et tribunorum) clientibus suis... attribueret T.

2. occ.
a) odkaz(ov)ati komu prostor, bivališče: dextra pars (krilo) Massiliensibus attribuitur C., suus cuique erat locus attributus C., alteram (partem eius vici) cohortibus ad hibernandum attribuit C., sibi agros attribuant C., quibus urbes agrosque attribui iussit Cu., ut aliquam ipsis attribueret sedem Cu.
b) kraje, narode, kneze komu podeliti (podeljevati), pripojiti (pripajati), podrediti (podrejati), evfem. = podvreči: insulae, quae erant a Sulla Rhodiis attributae Ci., Suessiones Remis attribuit C., ipsi (Commio) Morinos attribuerat C., Ariarathen Ariobarzani attribuit, qui sub eius imperio et dicione esset Auct. b. Alx.
c) komu koga za služabnika, pomočnika, podpoveljnika ipd. podeliti (podeljevati), prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), določiti (določevati): pueros attribue ei, quot et quos videbitur Ci. ep., huic (Labieno) M. Sempronium Rutilum attribuit C., iuventus, quae praesidio eius loci attributa erat L.; z dvojnim acc.: fortissimos viros antesignanos, centuriones (za prvoborce, stotnike) Caesar ei classi attribuerat C.
č) komu oskrbo, vladavino, vodstvo česa odkaz(ov)ati, izročiti (izročati): cuius negotii curatio non esset attributa? Ci., attribuit nos trucidandos Cethego Ci., urbem inflammandam Cassio Ci., pecus... equitibus auxiliariis agendum attribuit S., ei (pontifici) sacra omnia exscripta exsignataque attribuit L. je izročil vse bogoslužje z napisanim pregledom in dokazilom, ceterorum (captivorum) curam benigne tuendorum... quaestori attribuit L., Amynandro Aetolos concitandos ad bellum attribuit L.; poseb. pokrajine, kraljestva, mesta, poveljstva idr. komu odkaz(ov)ati, izročiti (izročati), podrediti (podrejati), pod koga poveljstvo (po)staviti: video, cui sit Apulia adtributa Ci., att. oppidum civibus Romanis, naves singulas equitibus Romanis, alicui IV legiones C., Sogdianam regionem mihi attribuis Cu., att. alicui satrapeam Mediae, regnum filio eius Cu.
d) poslovno kot zasebnik ali v imenu države denar nakaz(ov)ati, reči denarne vrednosti prenakaz(ov)ati: pecunia attributa, numerata est Ci., opera ex pecuniā attributā... haec confecerunt L.; z dat. personae: (Antonius) mihi pecuniam attribuit? Cupio videre, qui id audeat dicere Ci., pecuniam redemptori attribuendam solvendamque curare Ci., censoribus postulantibus, ut pecuniae summa sibi... attribueretur, vectigal annuum decretum L.; čemu? iz česa? his talenta D ad belli usum attributa Cu., pecunia ex vectigalibus ad emendum frumentum attributa Ci., bona oppressorum... restitutioni afflictarum civitatium attribuit Suet.; aliquem (alicui) attribuere koga za plačnika (komu) odkazati, določiti: attributos quod appellas, valde probo Ci. ep. odkazane (določene) plačnike, quibus equos alerent, viduae attributae, quae bina milia aeris in annos singulos penderent L.; alicui rei aliquid attribuere čemu kaj kot davščino naložiti (nalagati), kaj davščini (v določenem znesku) podvreči: his rebus omnibus terni (asses) in milia aeris attribuerentur L.

3. pren. o abstr.
a) podeliti (podeljevati), da(ja)ti, doda(ja)ti: ne... cupīdo auctoritas attributa esse videatur Ci., huc accedit... timor, quem mihi natura pudorque meus ac dignitas vestra attribuit Ci. ki mi ga daje..., si legi, loco, urbi... attribueretur oratio Ci. ko bi se kraju... tako rekoč na jezik položil, satis est non attribuere ad amissionem amicorum miseriam nostram Ci. dodati, senae horae in orbem operi attributae sunt L. se je odkazalo, odmerilo, suus cuique attributus est error Cat.; occ. komu ali čemu kaj kot lastnost pripis(ov)ati; od tod attributum esse alicui ali alicui rei (h) komu ali čemu pristati (kot pridevek), spadati h komu, k čemu, zaobsežen biti v čem: Ci. (De inventione I, 24, 34), etiam quod iumentorum causā apparatum esset,... penori attributum dicit Gell.
b) pripis(ov)ati: eos (bonos exitus) quidem adripimus attribuimusque... dis immortalibus Ci., qui (Cato) si eruditius videbitur disputare,... attribuito litteris Graecis Ci., tanta fuit Verris impudentia, ut aliis causam calamitatis attribueret, quae... Ci., si uni attribuenda culpa sit Ci. krivdo zvaliti na enega, quod (da) Sicyonii te laedunt, Catoni et eius aemulatori attribuis Servilio Ci.; subst. pt. pf. attribūtum, -ī, n iz državne zakladnice nakazani denar: Varr.

aufbrummen zagodrnjati; ein Strafe usw.: naložiti

aufbürden Lasten: naložiti, nalagati; figurativ naprtiti

aufeinanderhäufen, aufeinander häufen kopičiti, nakopičiti; naložiti, nalagati (drugega vrh drugega)

auferlegen naložiti

aufgeben^*

1. (übergeben) oddati, oddajati; eine Anzeige, Aufgaben: dati, dajati, einen Ball: servirati; Rätsel: zastaviti, zastavljati, (auferlegen) naložiti, nalagati; (angeben) Maße, Gewichte: navajati; Technik dodajati, dovajati, aufgeben in spuščati v

2. (verzichten auf) odpovedati se čemu, opustiti kaj; eine Figur beim Schachspiel: žrtvovati; jemanden figurativ odvrniti se od; dvigniti roke od, obupati nad; bei Wettkämpfen: vdati se, (nicht mehr teilnehmen) odstopiti

3. den Geist aufgeben izdihniti

aufladen^*

1. naložiti, nalagati (sich si), nakladati

2. eine Batterie: polniti, napolniti (sich se); elektrisch aufladen naelektriti (sich se) ; figurativ zviševati napetost

auflegen

1. položiti, polagati (na), dati na, (stützen) opreti na, das Autodach: nasaditi

2. (aufbürden, auferlegen, aufs Feuer legen) naložiti, nalagati

3. den Hörer: odložiti, položiti

4. ein Buch, eine Anleihe: izdati, ein Buch: natisniti

5. ein Erzeugnis: začeti serijsko proizvodnjo (česa)

6. zur offentlichen Einsicht, Pläne: razgrniti, Listen: dati na vpogled Schminke auflegen našminkati se; eine Platte auflegen dati ploščo na gramofon

aufpacken (aufbürden) naložiti; (öffnen) ein Paket: razpakirati, odpreti

aufschultern zadeti (si) na ramo; (aufbürden) naložiti, naprtiti

beauflagen dati nalogo, naložiti

beladen^*1 natovoriti (mit z); figurativ naložiti, (belasten) obremeniti; Technik podajati, polniti

bind^*1 [baind]

1. prehodni glagol
povezati, vezati; prisiliti; obrobiti, okovati; potrditi, ratificirati
medicina ustaviti (drisko); oviti, ovenčati; naložiti

2. neprehodni glagol
strditi se
medicina ustaviti se; obvezati se

to bind s.o. as apprentice dati koga v uk
to bind the bargain potrditi kupčijo

burden² [bə́:dn] prehodni glagol
(o)bremeniti, (na)tovoriti, (ob)težiti, naložiti, nakladati, naprtiti
figurativno zatirati, tlačiti; obdavčiti

caporaliser [-lize] verbe transitif tiranizirati; naložiti (ljudstvu) avtoritativen režim

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

caricare

A) v. tr. (pres. carico)

1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak

2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati

5. karikirati

6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo

7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo

charge² [ča:dž]

1. prehodni glagol (with)
nabiti, napolniti
kemija nasititi; obremeniti; natovoriti, naložiti; naprtiti, obdolžiti, obtožiti, opozoriti, napotiti, naročiti, predpisati; zaračunati, zahtevati; napasti, naskočiti

2. prehodni glagol
napadati, naskakovati, zakaditi se; računati

to charge to s.o's account zaračunati komu, v breme koga
to charge o.s. with prevzeti skrb za
what do you charge? koliko stane?
to charge with murder obtožiti umora

charger [šarže] verbe transitif naložiti, natovoriti, obtežiti; obremeniti, naprtiti, dati nalogo, naročiti (quelqu'un komu); naelektriti; juridique izpovedati (quelqu'un proti komu); preobložiti (želodec); previsoko postaviti (ceno); dati priporočiti (pismo); pretiravati, karikirati, (o)smešiti; napasti; nabiti (orožje); sport grobo odriniti od žoge

se charger naložiti si; prevzeti nalogo, odgovornost; pooblačiti se
je m'en charge to je moja skrb
l'accusé a chargé son complice obtoženec je obremenil, je izpovedal proti sokrivcu
charger la caméra vložiti film (v kamero)
charger sa conscience de quelque chose obtežiti si vest s čim
charger d'injures opsovati, obsuti z žaljivkami
charger une plume d'encre pomočiti pero v črnilo
le sanglier charge les chiens merjasec napade pse
charger un portrait karikirati portret
charger un revolver nabiti revolver
le temps se charge oblači se