Franja

gúliti gûlīm
I.
1. lupiti, majiti: guliti jabuku, krompir, koru sa drveta
2. dreti: guliti kožu, crknutu kravu
3. kožuhati, ličkati: guliti kukuruz
4. odirati: guliti bijedni narod kamatama
5. mlatiti, jesti enolično hrano: narod guli proju, ako je ima
6. piti, nalivati se: šta guliš toliku vodurinu
II. guliti se
1. lupiti se, luščiti se
2. dreti se, vekati: šta se guliš? kaže majka djetetu kad mnogo plače

imbottare v. tr. (pres. imbotto) nalivati v sode:
imbottare nebbia pren. lenariti
imbottare buio pren. lomiti ga

inzozzarsi v. rifl. (pres. mi inzōzzo) nalivati se s slabim žganjem

pítati -am
1. pitati, hraniti: pitati mladiče; lačna vrana sito pita
2. kljukati: pitati purana, gos, koga s praznimi obljubami
3. toviti, gojiti, žiriti: pitati govedo, prašiča
4. pitati koga s tatom nalivati koga kradljivcem

preslužívati -slùžujēm prenapolnjevati, preveč nalivati: vino služi vjeran sluga Lazo, pa sve caru čašu preslužuje

trincare² v. tr. (pres. trinco) nalivati se, nacejati se

bere^*

A) v. tr. (pres. bevo)

1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo

3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača

garganēlla f
bere a garganella piti na dušek, zlivati vase, nalivati se

kava samostalnik
1. (pijača) ▸ kávéPoleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava

2. (dogodek) ▸ kávé, kávézásPo kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.

3. (zrna kavovca) ▸ kávéV tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.

4. (rastlina) ▸ kávéBrazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.

5. (kavni nadomestek) ▸ kávéZjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
Povezane iztočnice: žitna kava

mōlle

A) agg.

1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva

2. jezik mehek

3. pren. blag, prijeten

4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža

5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

B) m

1. mehko

2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

3. vlaga

nalijèvati nàlijevām (ijek.), nalévati nàlēvām (ek.) gl. nalivati

nali|ti (-jem) nalivati eingießen, do vrha: (etwas) [vollgießen] voll gießen; pijače: einschenken, do vrha: [vollschenken] voll schenken; z lijakom: eintrichtern
naliti čistega vina figurativno reinen Wein einschenken

nalíti (-líjem) | nalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. versare; scodellare; pren. infondere:
naliti malo vina versare un po' di vino
naliti nove odločnosti infondere una più ferma risolutezza
pren. naliti čistega vina dire la verità nuda e cruda, chiamare le cose col loro nome
naliti strupa propinare veleni

2. riempire (versando):
nalivati v sode imbottare

B) nalíti se (-líjem se) | nalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; bere smodatamente; trincare; bere a garganella:
nalivati se s slabim žganjem inzozzarsi

заливаться, залиться

1. zali(va)ti se; poli(va)ti se;

2. začeti peti, lajati; razlegati se; naglas, zajokati, zasmejati se;
з. соловьем vneto prepričevati, dopovedovati;
з. чаем nalivati se s čajem;
з. смехом (za)smejati se na ves glas;
берег заливается водой voda poplavlja breg;
псы заливались лаем psi so lajali na ves glas;
з. слезами topiti se v solzah

настаивать, настоять

1. vztrajati pri čem, vztrajno zahtevati;
я настою на своём vztrajal bom pri svojem mnenju;

2. nali(va)ti na kaj (da se navzame okusa);
н. водку травами nalivati žganje na zdravilna zelišča, namakati zelišča v žganju;