Franja

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

super-mittō -ere -mīsī -missum (super in mittere) čez ali na kaj vreči (metati), dati (dajati), de(va)ti, nasuti (nasipati, nasipavati), poli(va)ti, nali(va)ti: pinicellos, nucleorum combustorum duas manus Plin. Val., aquam potioni Iust.

turná tórn vt.

1. (na)točiti, nalivati, naliti; prilivati, priliti, vliti, vlivati

2. ulivati, uliti

3. snemati, posneti (film)

vărsá vărs

I. vt.

1. (na)točiti; nalivati, naliti

2. polivati, politi; razlivati, razliti

3. bruhati, bljuvati

4. vplačevati, vplačati

II. vr. izlivati se

versare¹

A) v. tr. (pres. vērso)

1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek

B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

1. razliti se; raztresti se

2. zlivati se (tudi pren.)

verser [vɛrse] verbe transitif, verbe intransitif prevrniti (se), prekucniti (se); izliti, naliti; prelivati (kri, solze); preorati; vplačati; poleči (žito); nagibati se (dans k)

verser des intérêts pour une somme empruntée vplačati obresti za izposojeno vsoto
verser à boire à quelqu'un komu natočiti, naliti pijačo
verser des larmes solze pretakati
verser son sang preliti svojo kri
verser le sang de quelqu'un pobiti koga
verser l'or à pleines mains razmetavati denar
verser dans le fossé zapeljati, prekucniti v jarek
la voiture a versé avto se je prevrnil
nous avons versé en voiture prevrnili smo se z avtom
le blé a versé žito je poleglo
verser de la farine dans un sac sipati moko v vrečo
verser dans le ridicule osmešiti se
il verse dans le pessimisme vdaja se (nagiblje se k) pesimizmu
je verse tout à fait dans vos idées sem čisto vaših misli

vollgießen^*, voll gießen* naliti (do vrha), napolniti

vollschenken, voll schenken (do vrha) naliti

заливать, залить zali(va)ti, polivati; poplavljati, poplaviti; nali(va)ti;
з. пожар gasiti požar;
з. за галстук opiti se;
он заливает včasih se ga napije;
з. мраком pokriti z mrakom;
з. горе вином gorje utapljati v vinu;
румянец залил его лицо zardel je v lice;
луна заливает светом поле luna obseva polje;

наливать, налить nali(va)ti; natakati, natočiti; poli(va)ti; zoreti, postajati sočen; uli(va)ti;

разливать, разлить razli(va)ti, nali(va)ti (čaj); (pren.) (raz)širiti se (vonj);
р. вино по бутылкам preli(va)ti vino v steklenice;

nalípati se nàlīpām se ekspr. naliti se, nalokati se: neka spremi kave, ako će i čitav bakrač, pa se nalipajte jedanput

preslúžiti prèslūžīm
1. služiti čez rok, čez leta: rekoh da bi draga srca svoj vijek u njihovoj kući preslužila
2. ekspr. prenapolniti, preveč naliti: preslužiti čašu

prime³ [práim] prehodni glagol
pripraviti (za delo)
vojska nabiti (orožje)
tehnično grundirati (tudi v slikarstvu)
tehnično naliti vodo v črpalko (pred črpanjem), dovajati vodo v parni kotel, naliti bencin
aeronavtika oskrbeti z gorivom
figurativno dajati navodila, podatke, instruirati (npr. pričo)
sleng opiti

primed vojska pripravljen za strel (npr. puška), sleng pijan

propinare v. tr. (pres. propino) naliti strupa (tudi šalj.)

reverser [rəvɛrse] verbe transitif znova, še naliti; nazaj zliti; juridique prenesti

se reverser de l'eau de vie še si naliti žganja
reverser de l'huile dans le bidon zliti olje nazaj v ročko

вливать, влить vlivati, vliti, nali(va)ti v kaj; (pren.) vpeljati; uvrščati, uvrstiti v kaj;

настаивать, настоять

1. vztrajati pri čem, vztrajno zahtevati;
я настою на своём vztrajal bom pri svojem mnenju;

2. nali(va)ti na kaj (da se navzame okusa);
н. водку травами nalivati žganje na zdravilna zelišča, namakati zelišča v žganju;

переливать, перелить preli(va)ti, pretakati, pretočiti; preveč nali(va)ti;
п. кровь delati transfuzijo krvi;

bekeilen: sich bekeilen figurativ naliti se ga, napiti se