Franja

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pȑtiti -īm
I.
1. prtiti, nakladati
2. lepo rasti: prti žito
II. prtiti se vmešavati se, vtikati se: ja se ne prtim ni u te ni u tvoju kuću, ne prti se ni ti u moje posle

ricaricare v. tr. (pres. ricarico)

1. ponovno napolniti, nabiti, naložiti, nakladati

2. elektr. polniti (akumulator)

3. trgov. obremeniti (kupca za splošne stroške)

schaufeln delati, nakladati, kopati; Schnee: kidati; Essen: metati vase; Raddampfer: poganjati se

slágati slȃžēm
I.
1. zlagati, skladati: slagati rublje, knjige, drva
2. sestavljati: slagati sile
3. staviti: slagari, siagači slažu slova, slog
4. nakladati: slagati drva na vatru
II. slagati se
1. zlagati se, skladati se
2. razumeti se, ujemati se: dvadeset godina žive zajedno i uvijek se lijepo slažu
3. ujemati se: računi se slažu

stevedore [stí:vidɔ:]

1. samostalnik
navtika pristaniški delavec (nakladalec, iztovarjalec), nakladalec blaga na ladjo

2. neprehodni glagol
nakladati
prehodni glagol
natovoriti, raztovoriti (kaj)

stivare v. tr. (pres. stivo) navt. natovoriti, natovarjati; nalagati, nakladati

tòvariti -īm
I.
1. nakladati: tovariti robu na kola, na ladu
2. natovarjati: tovariti konja, kola, ladu, brod, drva u vagon; tovariti vagon
3. nalagati: tovariti teško breme na koga, porezu na narod; neki učitelji previše toga tovare na malu glavu djeteta preobremenjujejo
4. valiti: ti sve na nas tovariš
5. ekspr. vleci koga za nos, norcevati se iz koga: tovariti koga; zar ne vidite kako vas tovare
II. tovariti se
1. nakladati si: stojim tu i tovarim se grijesima
2. norcevati se drug iz drugega: ako se cifte ne svadaju, a oni se zadijevaju ili tovare uzajamno

utovarívati -vàrujēm nakladati, natovarjati

verbraten^* predolgo peči; figurativ porabiti, zapraviti; Unsinn: nakladati; jemandem eine verbraten nakuriti (koga); (ohrfeigen) primazati (komu) eno

verladen^* natovarjati, natovoriti; Technik prekladati, nakladati

verschiffen vkrcati; Waren: nakladati; natovoriti na ladjo; poslati z ladjo, prevažati z ladjo

ванта́жити -жу недок., nakládati -am nedov., tovóriti -im nedov., nalágati -am nedov.

грузить nakladati, natovarjati

заванта́жувати -жую недок., nakládati -am nedov., obremenjeváti -újem nedov.

наворачивать, наворотить nakladati, naložiti, naprtiti, (na)kopičiti; preobložiti

нагружать, нагрузить natovarjati, natovoriti; nakladati, naložiti; naprtiti;.

накладывать, накласть¹ (vulg.) polagati na kaj, nakladati, naložiti

bunker² [bʌ́ŋkə] prehodni glagol
nakladati premog, kurivo; spraviti v mučen položaj; postaviti oviro