Franja

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

dúšek (požirek) draught; gulp; vent

v dúšku at a draught, at a gulp
dati dúška to vent, to give vent, to give way (to)
v dúšku kaj izpiti to drink something at one gulp; to drink off at a draught; to toss off
dati si dúška to air one's feelings
dati dúška svoji jezi to give vent to one's anger
dal je dúška svojemu veselju he gave vent to his joy
najti si dúšek to find a vent (for)
njegovo sovraštvo si je našlo dúška he has found a vent for his hatred
na dúšek je izpraznil svoj kozarec he emptied his glass at one gulp

eksisténca existence; being; life

bedna eksisténca a wretched existence
borba za eksisténca struggle for existence
najti eksisténco to find one's livelihood

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together

enák igual

2 + 3 = (je enako) 5 dos y tres (igual a) cinco
ob enakih pogojih en igualdad de condiciones
z enako pravico con el mismo derecho
enake starosti de la misma edad
najti sebi enakega encontrar su igual
ostati enak quedar igual; no cambiar
ravnati s kom kot z enakim tratar a alg de igual a igual
vračati komu enako z enakim pagar a alg en la misma moneda
enako se z enakim druži cada oveja con su pareja

híba (napaka) defect; fault; (telesna) deformity

híba v izolaciji elektrika a fault in insulation
najti híbo pri to find fault with

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izhòd sortie ženski spol , issue ženski spol ; débouché moški spol

ne najti izhoda ne pas trouver d'issue, ne pas voir d'issue (ali comment s'en sortir)
izhod v sili sortie de secours
stranski izhod sortie latérale, issue (de secours), port ženski spol de dégagement

izràz (-áza) m

1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
strokovni izrazi termini tecnici

2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)

3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
dobiti, najti svoj izraz esprimersi
dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare

iztakn|iti (-em)

1. ausstechen
iztakniti oči die Augen ausstechen

2. (najti) aufstöbern

izvóhati to scent; to smell; to nose out; to detect; (izslediti) to ferret out

izvóhati divjačino to scent game
izvóhati (najti) službo to get wind of a job
izvóhati (odkriti) zaroto to smell a plot
mačka je izvohala meso na mizi the cat smelt the meat on the table

izvòr origin; source; root; (osebe) birth, extraction

izvòr besede the origin (ali derivation) of a word
imeti izvòr to originate
izvòr Baskov ni znan the origin of the Basque race is unknown
nihče ne pozna izvòra njegovega premoženja no one knows the source of his wealth
treba je najti izvòr zla the source of the evil must be discovered
imeti svoj izvòr v to owe one's origin (ali birth) to..., to derive one's origin from...

kljúč (-a) m

1. chiave; avt. chiave d'accensione:
ključ od stanovanja chiave di casa
šop ključev mazzo di chiavi
varnostni ključ chiave di sicurezza
brada ključa ingegno della chiave

2. (priprava za odpiranje konzerv) chiavetta, apriscatole

3. teh. chiave:
francoski ključ chiave inglese
cevni ključ chiave a tubo

4. pren. chiave:
najti ključ do uspeha trovare la chiave del successo

5. agr. talea

6. muz. chiave:
altovski, basovski, violinski ključ chiave di contralto, di basso, di violino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati koga pod ključ mettere in prigione qcn.
biti pod ključem essere al sicuro, sotto chiave
biol., min. določevalni ključ classificazione
šifrirni ključ chiave, cifrario
bot. ključ svetega Petra fumaria (Fumaria officinalis)

kompromis samostalnik
1. (dogovor) ▸ kompromisszumŠe pred dnevi je kazalo, da bodo delodajalci in sindikat sklenili kompromis. ▸ Néhány nappal ezelőtt még úgy tűnt, hogy a munkaadók és a szakszervezet kompromisszumot kötnek.Povezane iztočnice: španski kompromis

2. (srednja pot; rešitev) ▸ kompromisszum
Najboljši kompromis med ceno, praktičnostjo in učinkovitostjo ohlajanja pijač je še vedno klasična prenosna hladilna torba. ▸ Az árat, a praktikusságot és az italok hűtésének hatékonyságát figyelembe véve még mindig a klasszikus hordozható hűtőtáska jelenti a legjobb kompromisszumot.
Podvozje nudi dober kompromis med lego na cesti in udobjem. ▸ A futómű jó kompromisszumot kínál az úttartás és a kényelem között.
Naprava je zanimiv kompromis med dlančnikom in mobilnikom, oblika je atraktivna. ▸ A készülék érdekes kompromisszum a PDA és a mobiltelefon között, a kialakítása vonzó.

3. ponavadi v množini (o nižanju standardov) ▸ kompromisszumProtestniki se ne pogajajo in ne delajo kompromisov. ▸ A tüntetők nem tárgyalnak és nem kötnek kompromisszumot.
Pri glasbi ne delata kompromisov, njune nastope poslušalci označujejo kot akustično poezijo. ▸ A zenéjükben nem kötnek kompromisszumokat, az előadásukat a hallgatók akusztikus költészetként jellemzik.
Hkrati ste zahtevni kupci, ki veste, kaj želite, in ne sprejemate kompromisov. ▸ Ugyanakkor Önök igényes vásárlók, akik tudják, mit akarnak, és nem kötnek kompromisszumot.
Sama sem sprejemala preveč kompromisov, to je edino, kar obžalujem. ▸ Én magam túl sok kompromisszumot kötöttem, és ez az egyetlen dolog, amit bánok.

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

kreativen pridevnik
1. (ustvarjalen; inovativen) ▸ kreatív, alkotóMed oglasi za pivo in pivnice za najbolj kreativne veljajo angleški. ▸ A sörök és a sörözők reklámjai közül az angol hirdetések a legkreatívabbak.
Učitelj lahko poda le vzorce, pot do kreativnega razmišljanja pa mora vsak zase najti sam. ▸ A tanár csak mintákkal szolgálhat, a kreatív gondolkodáshoz vezető utat mindenkinek magának kell megtalálnia.
London je mesto za kreativne ljudi. ▸ London a kreatív emberek városa.
Povezane iztočnice: kreativno pisanje

2. (ki razvija nove ideje ali izdelke) ▸ kreatívPovezane iztočnice: kreativna direktorica, kreativna producentka, kreativna urednica, kreativni direktor, kreativni producent, kreativni urednik, kreativni vodja

kruh² moški spol (-a …) figurativno (zaslužek) das Brot, der Broterwerb; Arbeit und Brot; Lohn und Brot
trd/grenak kruh ein hartes/schweres Brot
povsod najti kruh überall sein Brot finden
za kos kruha (prepoceni) für ein Stück Brot
biti pri kruhu materiell selbständig sein
služiti (si) kruh sein Brot verdienen, die Brötchen verdienen

lás cabello m ; pelo m

lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo

luknj|a² ženski spol (-e …) (vrzel) die Lücke (v plotu Zaunlücke)
luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz
figurativno uiti skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes schlüpfen
najti luknje v čem (etwas) durchlöchern