Franja

Zadetki iskanja

  • mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

    lunarni mésec lunar month
    v roku enega méseca within a month
    méseca marca in the month of March
    danes mésec dni a month today
    konec méseca at the end of the month
    mésecu day of the month
    danes tri mésece three months today
    ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
    9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
    prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
    pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
    dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
    vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
    mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
    mésec sije the moon is shining
    koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
    vsake 3 mésece every three months
    enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
    vsak mésec, enkrat na mésec monthly
  • mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol

    na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
    po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
    na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
    v mesecu maju au mois de mai, en mai
    pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
    ob koncu meseca à la fin du mois
    10. tega meseca le 10 du mois courant
    ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
    mesec dopustov le mois des congés
    mladi mesec nouvelle lune
    stari mesec le dernier quartier (de la lune)
    pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir
  • mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

    v mesecu maju en el mes de mayo
    ta mesec este mes
    pretekli mesec el mes pasado
    prihodnji mesec el próximo mes
    tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
    vsak mesec cada mes
    vse mesece todos los meses
    poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
    na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
    v roku enega meseca en el plazo de un mes
    ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
    pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar
  • mīllēsimus 3 num. ordinale (mīlle) tisoči: Iuv., Pers. idr., pars Ci., inter mille rates millesima puppis O., usura Sen. ph. ena od tisoč na mesec; subst. mīllēsima -ae, f (sc. pars) tisočina: et ipse nihilo minus habeo decem pondo armillam ex millesimis Mercurii factam Petr.; adv. mīllēsimum tisočič: „Quintus pater quartum“ vel potius millesimum nihil sapit qui laetetur Luperco filio et Statio, „ut cernat duplici decore cumulatam domum“ Ci. ep.
  • mois [mwa] masculin mesec; mesečna plača; pluriel menstruacija

    au mois na mesec, mesečno
    au mois de mai v (mesecu) maju
    dans le délai d'un mois v roku enega meseca
    dans un mois v enem mesecu
    du mois courant, présent, de ce mois tega, tekočega meseca
    par mois na mesec
    tous les mois vsak mesec
    tous les trois mois vsake kvatre, vsake tri mesece
    trois mois, six mois četrt leta, pol leta
    dix-huit mois poldrugo leto, leto in pol
    mois précédent prejšnji mesec
    dans le courant du mois, au cours du mois v teku meseca
    d'ici le mois prochain, mon travail sera achevé danes mesec bo moje delo dokončano
    le quantième du mois mesečni datum, dan v mesecu
    elle est dans son neuvième mois ona je v devetem mesecu nosečnosti
    être payé au mois biti mesečno plačan
    toucher son mois dobiti, dvigniti svojo mesečno plačo
    toucher un treizième mois dobiti trinajsto plačo
  • Monatsdurchschnitt, der, mesečno povprečje; im Monatsdurchschnitt na mesec povprečno
  • per [pə:] predlog
    po, na

    ekonomija as per account po priloženem računu
    ekonomija as per your letter po vašem pismu
    per annum na leto, letno
    per diem na dan, dnevno
    per mensem na mesec, mesečno
    per cent odstotek
    per capita na glavo, po človeku
    per head na glavo, po človeku
    per order po naročilu
    per post po pošti
    per rail po železnici
    per steamer s parnikom
    per procurationem (p.p.) po pooblaščencu
    per se samo po sebi
    pogovorno as per usual kot običajno
  • pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.

    1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
    pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
    pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
    pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo

    2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
    pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno

    3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare

    4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
    pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
    pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
    pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
    pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene
  • potróšiti (-im) perf. spendere; consumare:
    ugotoviti, koliko družina potroši na mesec vedere, calcolare quanto una famiglia spende al mese
  • povprečno [é] durchschnittlich, im Durchschnitt (na mesec im Monatsdurchschnitt, na leto im Jahresdurchschnitt, na uro im Stundendurchschnitt)
  • quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

    1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

    2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

    3. kot mera, in sicer
    a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
    b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
    c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
    d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
    e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.
  • sēm-is2 -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

    1.
    a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
    b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

    2. polovica, pol dvanajstdelne celote
    a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
    b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
    c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

    3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.
  • semūnciārius 3 (sēmūncia) polunčen, poluncijski, 1/24 težek (težak): faenus L. 1/24 % na mesec (po naše 0,5 % na leto), asses PLIN.
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

    1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

    2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

    3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

    4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

    5. kot dolžinska mera
    a) tretjina orala (iugerum): Col.
    b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
    c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

    6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

    7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.
  • ūnciārius 3 (ūncia) únčen = dvanajstino znašajoč, vsebujoč ali imajoč: faenus L., T. 1/12 odstotka na mesec = 1 odstotek na leto, heres Ulp. (Dig.) ki je dobil (podedoval) dvanajstino (dediščine), stips Plin. unčo težkih asov, vitis Col. unčo težke grozde rodeča, uvae Isid. unčo težki.
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • μήν2, μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.
  • σῑτικός 3 ki se tiče žita; νόμος zakon, po katerem je dobival vsak državljan na mesec mero žita za polovično ceno.