mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month
lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly
Zadetki iskanja
- mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol
na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
v mesecu maju au mois de mai, en mai
pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
ob koncu meseca à la fin du mois
10. tega meseca le 10 du mois courant
ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
mesec dopustov le mois des congés
mladi mesec nouvelle lune
stari mesec le dernier quartier (de la lune)
pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir - mésec mes m ; (luna) luna f glej luna
v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar - mīllēsimus 3 num. ordinale (mīlle) tisoči: Iuv., Pers. idr., pars Ci., inter mille rates millesima puppis O., usura Sen. ph. ena od tisoč na mesec; subst. mīllēsima -ae, f (sc. pars) tisočina: et ipse nihilo minus habeo decem pondo armillam ex millesimis Mercurii factam Petr.; adv. mīllēsimum tisočič: „Quintus pater quartum“ vel potius millesimum nihil sapit qui laetetur Luperco filio et Statio, „ut cernat duplici decore cumulatam domum“ Ci. ep.
- mois [mwa] masculin mesec; mesečna plača; pluriel menstruacija
au mois na mesec, mesečno
au mois de mai v (mesecu) maju
dans le délai d'un mois v roku enega meseca
dans un mois v enem mesecu
du mois courant, présent, de ce mois tega, tekočega meseca
par mois na mesec
tous les mois vsak mesec
tous les trois mois vsake kvatre, vsake tri mesece
trois mois, six mois četrt leta, pol leta
dix-huit mois poldrugo leto, leto in pol
mois précédent prejšnji mesec
dans le courant du mois, au cours du mois v teku meseca
d'ici le mois prochain, mon travail sera achevé danes mesec bo moje delo dokončano
le quantième du mois mesečni datum, dan v mesecu
elle est dans son neuvième mois ona je v devetem mesecu nosečnosti
être payé au mois biti mesečno plačan
toucher son mois dobiti, dvigniti svojo mesečno plačo
toucher un treizième mois dobiti trinajsto plačo - Monatsdurchschnitt, der, mesečno povprečje; im Monatsdurchschnitt na mesec povprečno
- per [pə:] predlog
po, na
ekonomija as per account po priloženem računu
ekonomija as per your letter po vašem pismu
per annum na leto, letno
per diem na dan, dnevno
per mensem na mesec, mesečno
per cent odstotek
per capita na glavo, po človeku
per head na glavo, po človeku
per order po naročilu
per post po pošti
per rail po železnici
per steamer s parnikom
per procurationem (p.p.) po pooblaščencu
per se samo po sebi
pogovorno as per usual kot običajno - pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.
1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo
2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno
3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare
4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene - potróšiti (-im) perf. spendere; consumare:
ugotoviti, koliko družina potroši na mesec vedere, calcolare quanto una famiglia spende al mese - povprečno [é] durchschnittlich, im Durchschnitt (na mesec im Monatsdurchschnitt, na leto im Jahresdurchschnitt, na uro im Stundendurchschnitt)
- quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)
1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.
2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.
3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col. - sēm-is2 -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)
1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.
2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.
3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR. - semūnciārius 3 (sēmūncia) polunčen, poluncijski, 1/24 težek (težak): faenus L. 1/24 % na mesec (po naše 0,5 % na leto), asses PLIN.
- tanto1
A) agg.
1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve
2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko
3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!
4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži
5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake
6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka
7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti
B) pron.
1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn
2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!
3.
tanto... quanto ravno toliko
4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe
5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom - triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3
1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.
2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.
3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.
4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.
5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.
6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.
7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr. - ūnciārius 3 (ūncia) únčen = dvanajstino znašajoč, vsebujoč ali imajoč: faenus L., T. 1/12 odstotka na mesec = 1 odstotek na leto, heres Ulp. (Dig.) ki je dobil (podedoval) dvanajstino (dediščine), stips Plin. unčo težkih asov, vitis Col. unčo težke grozde rodeča, uvae Isid. unčo težki.
- valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - μήν2, μηνός, ὁ, ion. μείς [Et. iz μηνσ-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, τοῦ μηνός ali κατὰ μῆνα mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev = 354 dni; mesec se je delil v tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μεσῶν (sreda), φθίνων (konec), τετάρτῃ φθίνοντος (μηνός) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj.
- σῑτικός 3 ki se tiče žita; νόμος zakon, po katerem je dobival vsak državljan na mesec mero žita za polovično ceno.