Nēle͡us -eī, m (Νηλεύς) Neléj, Neptunov sin, Nestorjev oče, kralj v Pilosu (Pylos): Hyg. Od tod adj. Nēlēus 3 ali Nēlēius 3 (Νηλήϊος) Neléjev, neléjski: Nelea Pylos O., Nelei sanguinis auctor O., Neleïa Nestoris arva O., Pyliae Neleïa mella senectae Sil.; subst. Nēlēius -iī, m Nelêjev sin = Nestor: dulci Neleius edidit ore O.; patron. Nēlīdēs -ae, m (Νηλείδης) Neleíd, Nelejev sin ali potomec: O., Val. Fl.
nēstore m
1. knjižno najstarejši, najuglednejši mož
2. zool. kaka (Nestor meridionalis)
Pylus (Pylos) -ī, f (Πύλος) Pílos
1. mesto v Meseniji, Nelejeva prestolnica: L., Mel.
2. mesto v Trifiliji, južni pokrajini Elide, Nestorjeva prestolnica: Nestorea Sen. tr. = Neleïa O. (ker je Nestor Nelejev sin). — Od tod adj. Pylius 3
a) píloški, iz Pílosa (pílski, iz Píla): agri O.; subst. Pylius -iī, m Pilošán, Píl(ij)ec (= Nestor): O.; v pl. Pyliī -ōrum, m Pilošáni, Pil(ij)ci, preb. Pilosa: Mel.
b) pesn. = Néstorjev, néstorski: Pylii dies, anni O., senecta Mart. = zelo visoka starost.
Νηλεύς, έως, ὁ Pozejdonov sin, Nestorjev oče, ustanovitelj Pila. – adi. Νηλήιος 3. – patron. Νηληιάδης, Νηλείδης ὁ Nelejev sin Nestor.
ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.
Πύλος, ὁ, ἡ 1. mesto v Meseniji, kjer je stanoval Nestor; Πυλόθεν iz (od) Pila, Πύλονδε v Pil; preb. Πύλιος. 2. mesto v Elidi.