Franja

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

nositi² (nosim) nesti veter: wehen (noter hineinwehen, dol hinunterwehen); po zraku: durch die Luft wirbeln

nositi³ (nosim) nesti voda: treiben, schwemmen (noter hineintreiben, einschwemmen, okoli umhertreiben, proč wegtreiben, davontreiben, forttreiben, wegschwemmen)
Xa nosi voda X driftet
rastlinstvo, botanika plod, ki ga nosi voda die Schwimmfrucht
Xa nosi luna X ist mondsüchtig

nositi⁴ (nosim) nesti tehnika, gradbeništvo, arhitektura tragen, tragfähig sein
nositi atomsko glavo raketa: atomar bestückt sein
rastlinstvo, botanika ki nosi spore/trose [sporentragend] Sporen tragend

nositi se (nosim) nesti lahko/težko: sich leicht/schwer tragen; (obnašati se) sich benehmen

noter [ó] proč od govorečega: hinein, h govorečemu: herein; nach drinnen; in … hinen/herein
tja noter dorthinein
(črpati hineinpumpen, hoteti hereinwollen, hineinwollen, iti hereingehen, hineingehen, morati hineinmüssen, hereinsollen, hereinmüssen, hineinsollen, nesti hineintragen, peljati hineinfahren, hereinfahren, hineinführen, hereinführen, položiti hereinlegen, hineinlegen, poriniti hineinstoßen, hereinschieben, hineinschieben, postaviti hereinstellen, hineinstellen, spraviti hineinbekommen, hereinbekommen …)
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus

opŕtiv

opŕtiv nesti to carry on one's back

opŕtiv

oprtiv nesti llevar a cuestas

pázduha aisselle ženski spol , région ženski spol axillaire

nesti kaj pod pazduho porter quelque chose sous le bras
peljati, voditi koga pod pazduho donner (ali offrir) le bras à quelqu'un
pod pazduho se držati aller bras dessus bras dessous
izpod pazduhe jemati (improvizirati) improviser

pogrèb (-éba) m

1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

2. pren. funerale, mortorio; pianto:
na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

prenes|ti [ê] (-em) prenašati

1. (nesti) tragen, (irgendwohin) bringen

2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln, übermitteln; odgovornost, pravice: übertragen, delegieren; denar na drug račun: transferieren, überweisen; avtomatska obdelava podatkov v drugo datoteko: umspeichern; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen (auf), (den Nachkommen) vererben
prenesti se übertragen werden, sich vererben

3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften
veliko prenesti hart im Nehmen sein

4.
ne prenesti človeka: (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können

5.
prenesti … -fest sein
(alkohol trinkfest, kuhanje kochfest, zmrzal frostfest)

6.
to ne prenese odlaganja das leidet keinen Aufschub
to se še prenese das ist halb so schlimm
papir vse prenese Papier ist geduldig

sêjem marché moški spol ; (letni) foire ženski spol

mednarodni (tehnični) sejem foire internationale (technique)
spomladanski sejem foire de printemps
vzorčni sejem foire d'échantillons (ali commerciale)
živinski sejem marché aux bestiaux
iti na sejem aller au marché
(pri)nesti na sejem (ap)porter au marché
gnati (živino) na sejem (a)mener au marché

strán

(proč) iti stran s'en aller, partir
stran nesti emporter
stran spraviti enlever

strán² (proč)

šalo stran! ¡bromas a un lado!
iti stran marcharse, irse
stran nesti llevarse
stran spraviti despejar

štuporámo adv. sulle spalle; a cavalluccio:
nesti otroka štuporamo portar il bambino a cavalluccio

tôpel (-pla -o)

A) adj.

1. caldo:
topel kruh pane caldo
tople jedi piatti caldi
topel izvir, vrelec sorgente calda
topla obleka abito caldo
topla malica refezione scolastica
topli sendvič panino alla piastra

2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
meteor. topla fronta fronte caldo
agr. topla greda letto caldo
arheol. topla kopel tepidario
zool. topla kri sangue caldo
med. topli obkladek fomento
topli piš vampa
grad. topli pod pavimento in teli, moquette
meteor. topli saharski veter ghibli
metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo

B) tôpli (-a -o) m, f, n
popiti kaj toplega bere qcs. di caldo

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben