odtegljáj deduction
brez odtegljája (= neto) without deduction
odtegljáj od plače cut (ali reduction) in salary
Zadetki iskanja
- pláča paie ženski spol , paye ženski spol ; (delavska) salaire moški spol , rétribution ženski spol , rémunération ženski spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; (vojaška, podčastniška) prêt moški spol , (oficirska) solde ženski spol ; (uradniška) appointement(s) moški spol, (množina) , traitement moški spol ; (v svobodnih poklicih) honoraires moški spol množine , émoluments moški spol množine
plača od kosa (akordna), po učinku salaire aux pièces (ali à la tâche), au rendement
plača od ure gain moški spol horaire
plačo prejeti toucher ses appointements (ali son traitement, son salaire, sa paie)
bruto plača salaire brut
neto plača salaire net (ali direct)
garantirana, minimalna, nezadostna, nominalna, osnovna, realna, začetna plača salaire (ali traitement) garanti, minimum, insuffisant, nominal, de base, réel, initial
najnižja zajamčena plača salaire minimum interprofessionnel garanti (S.M.I.G.)
urna, dnevna, tedenska, mesečna, letna plača salaire (ali traitement) horaire, journalier (ali à la journée), hebdomadaire, mensuel, annuel
petnajstdnevna plača quinzaine ženski spol
smešno nizka plača traitement (ali salaire) dérisoire
dodatek k plači supplément moški spol de traitement
odtegljaj od plače retenue ženski spol sur le salaire (ali le traitement)
zahteve glede plače revendications ženski spol množine de salaire
zamrznjenje (blokiranje) plač blocage moški spol des salaires
zmanjšanje, znižanje plač abaissement moški spol (ali réduction ženski spol) des salaires
zvišanje plač augmentation ženski spol (ali hausse ženski spol, majoration ženski spol) des salaires (ali des appointements)
dvigniti svojo plačo toucher sa paie
dobivati stalno plačo toucher un traitement (ali un appointement) fixe - prodúkt (-a) m
1. prodotto:
finalni, končni produkt prodotto finito
2. kem. (kar nastane pri kemičnem procesu) prodotto:
produkt vrenja prodotto della fermentazione
3. knjiž. risultato, prodotto, effetto, frutto
4. mat. (zmnožek) prodotto:
produkt dveh števil il prodotto di due numeri
ekon. družbeni bruto, neto produkt prodotto interno lordo, netto
biol. presnovni produkt prodotto del metabolismo
fiz. razcepni produkt prodotto di fissione - tež|a1 [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
lastna teža die Totlast, totes Gewicht
lastna teža praznega vozila das Leergewicht
specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
… teže Gewichts-
(kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
carina po teži blaga der Gewichtszoll
izguba na teži die Leckage
primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
kar se teže tiče gewichtsmäßig
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben - téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol
brez teže sans poids, sans importance
atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
(boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
koristna teža poids utile
molekularna teža poids moléculaire
nakladalna teža charge limite
presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
specifična teža poids spécifique
telesna teža poids (du corps)
živa teža poids vif
imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
presegati težo dépasser le poids
prodajati po teži vendre au poids - téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico - téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f
atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
presežna teža exceso m de peso
težka teža (šp) peso pesado
svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
imeti težo tener peso
pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
presegati težo exceder el peso
prodajati po teži vender al peso - vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert - vsot|a [ô] ženski spol (-e …) die Summe (tudi matematika), der Betrag; (bilančna Bilanzsumme, delna Partialsumme, Teilsumme, dolgovana Schuldbetrag, jamstvena Haftsumme, končna Endsumme, najvišja Höchstbetrag, neto Reinbetrag, neznanska Unsumme, posojilna Darlehenssumme, rekordna Rekordsumme, skupna Gesamtsumme, spodnja matematika Untersumme, številčna Quersumme, zavarovalna Versicherungssumme, zgornja matematika Obersumme)
igrati za visoke vsote hoch spielen
znak za vsoto das Summenzeichen - zasluž|ek moški spol (-ka …) der Verdienst, Arbeitsverdienst, (kruh) der Broterwerb, Erwerb, Gelderwerb; (celoletni Jahresarbeitsverdienst, dodatni Mehrverdienst, Zuverdienst, Nebenverdienst, Nebenerwerb, dvojni Doppelverdienst, neto Nettoverdienst)
… zasluža Verdienst-, Erwerbs-
(izpad der Erwerbsausfall, Verdienstausfall, možnost die Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, razpon die Verdienstspanne, vir die Erwerbsquelle) - znes|ek [é] moški spol (-ka …) der Betrag (delni Teilbetrag, imenski Nennbetrag, maksimalni, največji Maximalbetrag, Höchstbetrag, minimalni Mindestbetrag, najnižji možni Kleinstbetrag, neobdavčeni Freibetrag, neto Nettobetrag, odbiti Kürzungsbetrag, odbitni za otroka Kinderfreibetrag, pavšalni Pauschalbetrag, posamezni Einzelbetrag, preostali Restbetrag, privarčevani Sparbetrag, škodni Schadensbetrag, davka Steuerbetrag, računa Rechnungsbetrag, v markah Markbetrag, za plačilo Geldbetrag)
- znések importe m ; suma f
celotni znesek total m
v znesku ... por valor de...; que asciende a...
prejel znesek Recibí
čisti znesek importe m neto
najmanjši (najvišji) znesek importe mínimo (máximo)
do najvišjega zneska ... hasta el importe máximo de...
računski znesek importe de la factura
velikanski znesek suma f enorme