Franja

ill-mannered [ílmǽnəd] pridevnik
nevzgojen, nevljuden, neotesan

impertinent, e [-nɑ̃, t] adjectif nesramen, predrzen, nevljuden, nespodoben, impertinenten

impoli, e [ɛ̃pɔli] adjectif nevljuden, grob, robat

impolite [impəláit] pridevnik (impolitely prislov)
nevljuden, neolikan

inatento nevljuden, surov, grob

incivil, e [ɛ̃sivil] adjectif, vieilli nevljuden, neotesan, grob, surov

langage masculin incivil surovo govorjenje

incivil nevljuden

incorrect, e [ɛ̃kɔrɛkt] adjectif nepravilen, nepredpisen; pogrešen, napačen, nekorekten, nevljuden, grob

incorrecto nekorekten, napačen, pogrešen; nevljuden

īn-facētus in īn-ficētus 3, adv. -ē neroden, nevljuden, neuglajen, nedovtipen, neslan: Canius nec infacetus et satis litteratus Ci., sed tamen est non infacetum mendacium Ci., idem infaceto est infacetior rure Cat., dictum non infac. Suet., haud infacete Vell., non infacete Suet., inficetissime Plin.

īnfēstīvus 3, adv. īnfēstīviter (īnfēstus) neolikan, nevljuden, brezobziren: Gell.

in-hūmānus 3, adv. -ē in inhūmāniter

I. nečloveški, in sicer

1. krut, grozovit, brezsrčen, trd, opokel: quis tam fuit illo tempore ferreus, quis tam inhumanus? Ci., utrum clemens an inhumanissimus esse videatur Ci., inhumana barbaria O., vox Ci. človeka nedostojen, scelus Ci., ingenium Ter., iocus adversus miseros Q., crudelitas L., gens Lact., nimis inhumane Ter., inhumane dicere Ci., inhumaniter facere Ci. ep., inhumanius dicere Ci.

2. neolikan, surov: etiam si (eum) agrestem et inhumanum existimares Ci., inhumane feceris contraque naturae legem Ci. zoper človeški čut, homo inhumanissimus Ter.

3. nevljuden, nepriljuden, neustrežljiv: at mores commodi? quis contumacior, inhumanior, superbior? Ci., senes non inhumani Ci. priljudni, Camena H., conquestio, voluptas, fortunae insectatio Q., neglegentia Ci., securitas T., respondit illa non inhumaniter Ci. precej vljudno, inhumane conviciari Q. —

II. nadčloveški, božji: mensa Ap., paene i. sententia Ap.

in-officiōsus 3

1. svoje dolžnosti zanemarjajoč (v nemar puščajoč), nevesten: privignus Ap.; z gen. ali dat. (do koga): humana gens inofficiosa dei Tert., si libertus inofficiosus patrono sit Ulp. (Dig.); enalaga (o dejanjih) dolžnosti nasproten (nasprotujoč), neprimeren, nemil: testamentum Annius fecerat non inoff. Ci. primerno (v kateri se je primerno oziral na sorodnike); tako tudi: i. voluntas patris Cod. I., donatio, dos Cod. I. (zaradi katerega je kdo ob smrti darovalca prikrajšan za svojo pravico, ki jo ima do dela zapuščine), i. actiones Cod. I.

2. neustrežljiv, nevljuden: in aliquem Ci.

insolent, e [-lɑ̃, t] adjectif predrzen, nesramen, nespoštljiv, netakten, nevljuden, objesten; ošaben; izreden; masculin nesramnež, surovež, objestnež, predrznež, cepec

insolent au dernier point skrajno predrzen
montrer une joie insolente kazati nespodobno veliko veselje
une santé insolente izredno zdravje
succès masculin insolent nezaslišan uspeh

inurbane [inə:béin] pridevnik
nevljuden, neolikan

inurbano nevljuden

in-urbānus 3, adv. -ē (in inurbaniter: Aug.) „nemesten“, torej kmečki, kmetski, kmetiški; le metaf. (večinoma za nikalnico)

1. nevljuden, neolikan, surov: non essem tam inurbanus ac paene inhumanus Ci.

2. neokusen, nedostojen, nedovtipen (o zunanjosti in vedenju): habitus non i. Ci., aspectus et habitus oris et gestus non i. Q.; o govoru: non inurbane Stratonicus (ait) Ci., inurbanum dictum H.

irriguardoso agg. nevljuden, nesramen, predrzen

malgracieux, euse [-grasjö, z] adjectif negraciozen, neljubek, neeleganten; vieilli nevljuden

malhonnête [malɔnɛt] adjectif nepošten; vieilli nespodoben; nevljuden, neotesan, nevzgojen

commerçant masculin, joueur masculin malhonnête nepošten trgovec, goljufiv igralec