disadatto agg.
1. neprimeren; ekst. nezadosten, neudoben:
appartamento disadatto a una famiglia numerosa stanovanje, neprimerno za številno družino
2. nesposoben, nepripraven
Zadetki iskanja
- discolor -ōris, abl. -e in -ī, n pl. -ia, gen. -ium različne barve (gen. sg.), raznobarven, pester: Varr., signa Ci., auri aura V., miles O. = črni in beli kamenčki na igralni deski, via Val. Fl., aves Plin., vestis Cu., Fl., arma Fl.; z dat. druge barve kakor … , drugačen od … , čemu neprimeren, s čim neujemajoč se: vestis alba discolor fatis meis O., matrona meretrici dispar erit et discolor H. drugače (t.j. v belo stolo) oblečena (medtem ko vlačuga nosi pisano togo); pren. različen, neenak, nepodoben: usus rerum Pers., Hiberia Val. Fl., pelago non discolor amnis Stat. — Soobl. fem. discolōra: Ap., Prud., M., Symm., discolōria vestis: Petr.
- disdicevole agg. nespodoben, neprimeren
- exceptionable [iksépšnəbl] pridevnik (exceptionably prislov)
sporen, izpodbiten; neprimeren - formwidrig v nasprotju s formo, Verhalten: neprimeren
- fragwürdig Resultat: dvomljiv, neprimeren
- ill-timed [íltáimd] pridevnik
neprimeren, neprikladen, o nepravem času - importun neoportun, neprimeren
- importuno vsiljiv, nadležen; neprimeren
- impreciso agg.
1. nenatančen; površen
2. nedoločen; neprimeren; približen - improper [imprɔ́pə] pridevnik (improperly prislov)
neprimeren, nepripraven (to za)
nepravilen, nepravi, netočen; nespodoben, nedopusten
matematika improper fraction nepravi ulomek - impropio neprimeren, nespodoben, nepravi
quebrado impropio nepravi ulomek
es impropio de su edad ne spodobi se za njegovo starost - impropre [ɛ̃prɔpr] adjectif neprimeren, neprikladen, nepripraven; nespodoben (à za); ki ni na mestu, pomensko neustrezen, napačen (beseda, izraz)
- imprōprio agg. (m pl. -pri)
1. neprikladen, neprimeren
2. mat.
frazione impropria nepravi ulomek - imprópriu -e (-i) adj.
1. nepravi
2. neprimeren, neustrezen - improprius (inproprius) 3, adv. -ē nelasten, ki ne pristoji, nepripadajoč, neumesten, neprikladen, neprimeren, nepristojen; poseb. kot gram. t. t. o izrazih, ki ne ustrezajo stvari ali pa so na tistem mestu iz raznih vzrokov neprimerni: ego dubito, an id improprium potius appellem, significatione enim deerrat Q., quae barbara, quae impropria, quae contra leges loquendi sint posita Q., corrupta oratio in verbis maxime impropriis, redundantibus … consistit Q., sciamus nihil ornatum esse, quod sit improprium Q.; tako subst. n. tudi v pl. = neprikladni (neprimerni, neustrezni) izrazi: Q. Iz teh in drugih zgledov se vidi, da k „improprius“ ni naspr. „proprius“ v pomenu „pravi, prvoten“, ker „improprius“ ne pomeni „nepravi“ = „prenesen“, „metaforičen“; za ta pojem se uporablja izraz „tralaticius“. Prav tako pomeni adv. improprie „neprav, neprimerno, neprikladno“: Gell., (elephanti) … spirant et bibunt odoranturque haud improprie appellata manu Plin., Vendar prehaja ta adv. v pojem: „nepravo“, „neprvotno“, „preneseno“ v stavku: nisi si „candenti“ dixit pervulgate et inproprie pro ferventi favilla, non pro ignea et relucenti Gell.
- inadatto agg. neprikladen, neprimeren:
mezzo inadatto allo scopo sredstvo, neprimerno namenu
parole inadatte neprimerne besede
ragazzo inadatto allo studio deček, ki ni primeren, ki nima daru za študij - inadecuado neprimeren
- inadeguato agg. neprikladen, neprimeren:
essere inadeguato a un compito biti neprimeren za nalogo - inadequate [inǽdikwit] pridevnik (inadequately prislov)
nezadosten, neprimeren, neustrezen (to komu, čemu)
pomanjkljiv