Franja

impermeábil

I. -ă (-i, -e) adj. nepremočljiv, neprepusten

II. -e n dežni plašč

impermeabile

A) agg. nepremočljiv; neprepusten, nepredušen; impermeabilen:
impermeabile all'acqua nepremočljiv
impermeabile ai gas neprepusten za pline

B) m dežni plašč

impermeable [impə́:miəbl] pridevnik (impermeably prislov)
neprepusten (to za)
nepremočljiv

imperméable [-meabl] adjectif nepremočljiv; géologie neprepusten; zaščiten (à proti)

imperméable à la poussière zavarovan proti prahu; figuré neobčutljiv (à za); masculin (gumiran) dežni plašč

impervious [impə́:viəs] pridevnik (imperviously prislov)
neprepusten, neprediren, nepristopen, neprehoden

impervious to gluh za kaj

leckdicht neprepusten

lecksicher Technik tesen, neprepusten

neprópustan -sna -o, nepropùstljiv -a -o neprepusten

opaque¹ [oupéik] pridevnik (opaquely prislov)
neprozoren, neprepusten, ki ne prepušča (to ; žarke)
figurativno nejasen, nerazumljiv; neumen, omejen

opaque projector projektor
medicina opaque meal kontrastiranje (pred rentgeniziranjem)

proof² [pru:f] pridevnik
trden, odporen (against proti)
neprodušen, neprepusten; varen, zavarovan (npr. pred vremenom against)
figurativno nedostopen; poskusen, preizkušen, potrjen; vsebujoč predpisan odstotek alkohola, v redu
ameriško ki ima predpisan odstotek zlata ali srebra (kovanec)

proof against bribery nepodkupljiv
proof against entreaties neizprosen
proof against infection nenalezljiv
proof load poskusna obremenitev
fire-proof odporen proti ognju, nezgorljiv, nevnetljiv
water-proof nepremočljiv

repellent [ripélənt]

1. pridevnik (repellently prislov)
odbijajoč; odvraten, oduren, zoprn, ostuden, ogaben; neprepusten, nepremočljiv

2. samostalnik
nepremočljiva, vodo odbijajoča tkanina; (farmacija) obrambno sredstvo; zaščitno sredstvo (proti čemu)

insect repellent prašek proti mrčesu

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

stagno³ agg.

1. neprepusten:
compartimento stagno navt. neprepustni predelek; pren. zaprt krog

2. nareč. čvrst, krepek

tight [táit]

1. pridevnik
tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
figurativno nepremičen
figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
pogovorno skop(uški), stiskaški
sleng pijan, nadelan

as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
tight shoes tesni, ozki čevlji
a tight squeeze gosta gneča
a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
money is tight za denar je trda
to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
my bag is tight moja torba je nabito polna
to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
to draw tight nategniti, napeti, zategniti

2. prislov
tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati

undurchgängig neprehoden; neprepusten

undurchlässig neprepusten; für Strahlen: neprehoden; für Wasser: nepremočljiv

watertight [wɔ́:tətait] pridevnik
nepremočljiv, neprepusten
figurativno zanesljiv, siguren, nesporen

герметический neprepusten

непроницаемый neprepusten, neprediren; (pren.) zaprt

adiatermano agg. fiz. neprepusten za toplotne žarke, adiatermen