Franja

go-as-you-please [góuæsjuplí:z] pridevnik
nenačrten, površen, prost (stil), neomejen

ilimitado neomejen

ilímite pesniško neomejen, brez meja

illimitable [ilímitəbl] pridevnik (illimitably prislov)
brezmejen, neomejen

illimité, e [ilimite] adjectif neomejen, brezmejen

confiance féminin illimitée brezmejno zaupanje

im-mētātus (in-mētātus) 3 (in [priv.], mētāre) neodmerjen, neomejen: iugera H.

in-circumscrīptus 3 (in [priv.], circumscrībere) neomejen: Eccl.

in-coercitus 3 (in [priv.], coercere) neomejen, ne(o)brzdan: affectus Iulianus ap. Aug.

in-comprehēnsibilis -e

1. ki ga ni moč prijeti ali doseči, neprijemljiv, nezgrabljiv, nedosegljiv (nedosežen): Macr., parvitas arenae Col., constare ex comprehensibili et incomprehensibili Tert.

2. metaf.
a) (v razgovoru) neizpodbiten, ki mu ni priti do živega: in disputando inc. et lubricus Plin. iun. (podoba, vzeta od borilca).
b) (razumu) nedosegljiv, nedosežen, nerazumljiv, nedoumen, nedoumljiv: Cels., praecepta Q., iudicia Vulg.
c) (z dejanjem) nedosežen ali neobsežen, neomejen, neskončen, neizmeren, brezmeren: vita, opus (naloga), arbitrium (samovoljnost) Sen. ph.; od tod adv. incomprehēnsibiliter nedosež(e)no, metaf. nerazumljivo, nedoumno: Eccl.

indéfini, e [ɛ̃defini] adjectif nedoločen; neomejen

passé masculin indéfini sestavljeni pretekli čas

indefinido nedoločen; nepojasnjen; neomejen; slovničen izraz nedoločen

por tiempo indefinido za nedoločen čas; za vedno

indefinite [indéfinit] pridevnik (indefinitely prislov)
nedoločen; neomejen; nerazločen, nejasen

slovnica indefinite article nedoločni člen
slovnica indefinite declension krepka sklanjatev

indeterminate [inditə́:minit] pridevnik (indeterminately prislov)
nedoločen, neodločen, nejasen
botanika neomejen
slovnica nenaglašen

pravno indeterminate sentence obsodba za nedoločen čas, odvisna od zapornikovega vedenja
slovnica indeterminate vowel polglasnik
botanika indeterminate inflorescence neomejeno cvetenje

in-dēterminātus 3 (in [priv.], dētermināre) neomejen, neopredeljen, nedoločen: Cass.; metaf.: Tert.

indéterminé, e [-ne] adjectif nedoločen, neomejen; (redko) neodločen

pour une période indéterminée za nedoločen čas

infini, e [ɛ̃fini] adjectif neskončen, neomejen; neštevilen, brezštevilen; brezmejen; masculin neskončnost

foule féminin infinie brezštevilna množica
avoir une patience infinie biti skrajno potrpežljiv
prendre d'infinies précautions privzeti številne varnosene ukrepe
à l'infini do neskončnosti, neskončno

infinite¹ [ínfinit] pridevnik (infinitely prislov)
neskončen, neomejen, neizmeren; brezštevilen, ogromen
slovnica nedoločen

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

intégral, e, aux [ɛ̃tegral, gro] adjectif cel, popoln, integralen; neskrajšan, nezmanjšan, neomejen; masculin integral

calcul masculin intégral integralni račun

in-terminābilis -e neomejen, brezmejen, neskončen, brezkončen: Hier., aetas Tert.