Franja

aîné, e [ɛne] adjectif (naj)starejši, prvorojen; masculin prvorojenec, najstarejši sin ali hči; oseba, ki je starejša od druge osebe

c'est moi l'aîné(e) jaz sem najstarejši(a)
elle est mon aînée de trois ans tri leta je starejša od mene
écoutez vos aînés, ils ont plus d'expérience poslušajte starejše od vas, imajo več izkušenj

Altgeselle, der, najstarejši pomočnik (v delavnici)

archaean [a:kíən] pridevnik
arhajski; geološko najstarejši

bȁcko bȁcka m najstarejši oven v čredi

doàjēn -éna m (fr. doyen) doajen, najstarejši član diplomatskega zbora; najstarejši član kolektiva

doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan

le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

primogenitor [praimoudžénitə] samostalnik
praded, praoče, najstarejši prednik

rànkan m najstarejši sin, ki živi starše, ko obnemorejo

zweitälteste drugi najstarejši

antīquus in star. (klas. zelo redko) antīcus 3, adv. antīquē (ante)

I. krajevno:

1. prednji: in anticam partem Ci., antica templi pars Varr., quae ante nos sunt, antica, et quae post nos sunt postica dicuntur P. F.

2. pren.
a) mat. numerus antiquus (= numerus perfectus) glavno (osnovno, popolno) število: Vitr.
b) v komp. in superl. pomembnejši, najpomembnejši, imenitnejši, najimenitnejši: antiquior in senatu sententiae dicendae locus Ci. prednost, id antiquius consuli fuit L. temu je dal konzul prednost, Claudii genti... nihil antiquius... patrum maiestate fuit L., antiquiorem sibi fuisse laudem et gloriam quam regnum et possessiones suas Ci., in armorum ratione antiquior cavendi quam ictum inferendi cura est Q., nec habui quidquam antiquius quam ut... Ci. ep., nihil ei fuisset antiquius quam z inf.: Ci., neque antiquius quidquam habuit quam z inf.: Vell., nihil antiquius duxit (habuit) quam z inf.: Suet.; navalis apparatus ei semper antiquissima cura fuit Ci., (causam) antiquissimam se habiturum dixit Ci., longe antiquissimum ratus sacra publica... facere L. je imel za svojo prvo dolžnost.

II. časovno:

1. prejšnji (ki ga zdaj ni več), nekdanji (naspr. novus): concordia Pl., duritia Ter., munitiones C., Diana... in suis antiquis sedibus reponitur Ci., provincia in antiquum statum restitui non potest Ci., antiquam in patriam se contulerat L., templum coniugis antiqui V., dives antiquo censu H., immemor antiqui vulneris O., antiquae hiemes O., a. carcer Lucan., antiquior dies Ci. ep. prejšnji (starejši) datum, causa antiquior memoriā tuā Ci. iz dobe, ki je zunaj tvojega spomina, ki je ti ne pomniš, Scipio Africanus antiquior Gell. prejšnji = starejši.

2. star, prastar, starodaven, starinski, staroveški, dolgoleten (naspr. recens): hospes Pl., Ter., amicus O., Iuppiter Stator, antiquissimus custos huius urbis Ci. najstarejši, prvi, antiquissimi fidelissimi socii Ci., formam tum vertitur oris antiquum in Buten V. v dolgoletnega služabnika Buta, deus (božanski kip) antiquo opere factus Ci., urbs antiqua Ci., V., antiqua templa deûm H., fanum antiquissimum Iunonis Ci., signa pulcherrima et antiquissima Ci., antiquissimum tempus C., antiquissima scripta H., nimis antique dicere H. prestarinsko. Od tod subst.
a) antīquī -ōrum, m starodavniki, starodavni pisatelji, filozofi, državniki, zdravniki idr. (naspr. recentiores): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., rancidum aprum antiqui laudabant H., traditum ab antiquis morem servare H.
b) antīqua -ōrum, n staro, stare stvari, stari zgledi, dogodki, zgledi, dogodki iz starodavnosti, davnina, starodavnost: quid ego antiqua repetam? L., verum tamen antiqua neglegemus Ci., studiose antiqua persequi Ci., nam illa nimis antiqua praetereo Ci. dogodke iz davnih časov, quid antiqua perscrutor Sen. ph., vetera tantum et antiqua mirari T.; star in častitljiv, star in svet: terra, Troia, orae Curetum V., pro deo vates antiquus (anticus) colitur L., anticum consortium Gell.

3. star = stare korenine, starega kova, poštenja, pošten, pravičen: antiquae artes tuae Pl., cives antiqua virtute et fide Ter., antiqui moris T., antiquis esse moribus Pl., vestigia antiqui officii Ci., homines antiqui, qui ex sua natura ceteros fingunt Ci., clientelam auferre a certissimis antiquissimisque patronis Ci., antiqui impetus (vzkipi) T., simplicius atque antiquius permutatione mercium uti T. po starejši navadi. Subst. antīquum -ī, n stara navada, stara miselnost: ex antiquo fricari Pl. po starem, po stari navadi, antiquum obtinere Kom.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

asteroiden pridevnik
1. (o asteroidu) ▸ aszteroidaTo je drugi najstarejši znani asteroidni udar, in eden najsilnejših. ▸ Ez a második legkorábbi ismert aszteroida-becsapódás, és az egyik legsúlyosabb.
Planeti so nastali pred 4,6 milijarde let in so v zgodnjem obdobju preživljali močno asteroidno bombardiranje. ▸ A bolygók 4,6 milliárd évvel ezelőtt keletkeztek, és korai életszakaszukban folyamatosan erős aszterobecsapódások érték őket.
Ti meteoriti so navadno asteroidnega in ne kometnega izvora. ▸ Ezek a meteoritok általában aszteroidális, nem pedig üstökös eredetűek.
Na srečo, Zemlje bližajoči vesoljski kamen ne bo zadel, bo pa NASA izkoristila to priložnost za preskušanje sposobnosti reševanja asteroidne nevarnosti. ▸ Szerencsére a Földet nem fogja eltalálni egy közelgő űrszikla, de a NASA kihasználja ezt a lehetőséget, hogy tesztelje az aszteroidaveszély kezelésének képességét.
Približno 1 % vseh znanih asteroidov iz asteroidnega pasu pripada tej družini. ▸ Az aszteroidaövben található összes ismert aszteroida mintegy 1%-a tartozik ebbe a családba.

2. (o raziskovanju) ▸ aszteroidaTrenutno sta aktivni še dve asteroidni misiji. ▸ Jelenleg még két aszteroida-misszió aktív.

benediktinec samostalnik
(pripadnik samostanskega reda) ▸ bencés szerzetes, Benedek-rendi szerzetesMed samostanskimi redovi je najstarejši red benediktincev. ▸ A bencés a legrégebbi szerzetesrend.
V teku stoletij so benediktinci večkrat obnovili samostan. ▸ Az évszázadok során a bencések többször átépítették a kolostort.

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček

brat samostalnik
1. (sorodnik) ▸ testvér, fiútestvér, fivér
2. (pripadnik skupine) ▸ hittestvér, testvér, társRusija, slovanska velesila, ima torej jasno dolžnost, da pomaga malim slovanskim bratom. ▸ Oroszországnak, a szláv nagyhatalomnak tehát elemi kötelessége, hogy segítsen nekünk, szláv kistestvéreinek.

3. (pripadnik verskega reda) ▸ barát, hittestvér, testvér
4. (sorodna stvar) ▸ testvérPrototip novega BMW serije 3 je sicer še zamaskiran, a njegove poteze nakazujejo, da bo podoben večjemu bratu serije 5. ▸ A 3. szériás új BMW prototípusa egyelőre még rejtett, de jellemzői arra utalnak, hogy hasonló lesz az 5. szériás nagy testvéréhez.

bràt brother

bràt po krvi brother german
(pol)bràt po materi uterine brother
starejši bràt elder brother
najstarejši bràt the eldest brother
rodni bràt full brother
bràt po mleku foster-brother
mlajši bràt younger brother
samostanski bràt (menih) friar
dragi bràtje! religija dearly beloved brethren!
eden naših bràtov religija one of our brethren
bratje po krvi brothers pl, religija brethren pl
bratje v orožju brothers in arms
to je med bràti vredno that's a reasonable price

Brižinski spomeniki stalna zveza
zgodovina (najstarejši slovenski teksti) ▸ Freisingi nyelvemlékek

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

cōnfarreātiō -ōnis, f (cōnfarreāre) konfareacija, najstarejši in najsvetejši izmed treh načinov, na katere se je sklepal rimski zakon: Plin., G., Ulp., Arn., Lamp., Serv.