Franja

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

intermiténten intermittent

intermiténtna mrzlica intermittent fever

intermiténten (-tna -o) adj. knjiž. (pretrgan, nepovezan) intermittente; discontinuo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geogr. intermitentni studenec sorgente intermittente
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente

klòp -a zoologija tick; sheep-louse (pl -lice)

držati se kot klòp, -a to stick like a limpet (ali a leech, a bur, glue, wax) (koga to someone)
sredstvo za uničevanje klòp, -aov (pri ovcah) sheep dip
klopna mrzlica medicina tick fever

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel

maltéški (-a -o) adj. geogr. di Malta, maltese:
med. malteška mrzlica febbre maltese, melitense
film. malteški križ rotismo a croce di Malta
malteški viteški red ordine di Malta; sovrano militare ordine di Malta

močvíren močvírnat swampy, swampish; marshy; boggy

močvírna ptica aquatic bird; wader
močvíren, močvírnat travnik swamp meadow
močvírna kokoš moorhen, marsh hen, rail
močvírna mrzlica marsh fever
močvírni plin marsh gas
močvírno področje marshy country, marshy areas pl, marshland
močvírna rastlina marsh plant

močvírski marécageux, de(s) marais, paludéen

močvirska mrzlica fièvre paludéenne, paludisme moški spol
močvirski plin gaz moški spol des marais, méthane moški spol
močvirske ptice oiseaux moški spol množine des marais
močvirska voda eau marécageuse

močvírski (-a -o) adj. di palude, palustre; paludicolo; paludoso:
močvirske ptice, rastline uccelli, piante palustri, di palude
pog. močvirska mrzlica malaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. močvirska cipresa tassodio (Taxodium distichum)
bot. močvirska latovka poa (Poa palustris)
bot. močvirska logarica fritillaria (Fritillaria meleagris)
zool. močvirska uharica gufo di palude, allocchetto (Strix aluco)
močvirski lunj albanella minore (Circus pygargus)
bot. močvirska kala calla (Callapalustris)
zool. močvirska trstnica forasiepe, pagliarolo (Acrocephalus schoenobaenus)
bot. močvirski oslad ulmaria (Filipendula ulmaria)
bot. močvirski rožmarin ledo (Ledum)
zool. močvirski tekač idrometra (Hydrometra stagnorum)
močvirsko obrobje mortizza
kem. močvirski plin gas delle paludi, metano

močvírski palúdico

močvirska mrzlica paludismo m, fiebre f palúdica

mrazenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Frösteln; medicina (mrzlica) der Schüttelfrost (mrzlica)

periodič|en [ó] (-na, -no) periodisch, wiederkehrend
medicina periodična mrzlica kaltes Fieber
periodični obračun periodische Abrechnung
periodična funkcija matematika periodische Funktion
periodično decimalno število matematika periodische Dezimalzahl

petdnevn|i [é,é] (-a, -o) Fünftage- (delovni teden die Fünftagewoche, mrzlica das Fünftagefieber, šola die Fünftageschule)

poljsk|i² [ó] (-a, -o) Acker-, Feld-, pridelovanje: feldmäßig; živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Feld-, Acker-; (škodljivec der Feldschädling, cvetlica die Feldblume, medicina mrzlica das Feldfieber, postelja das Feldbett, das Liegebett, železnica die Feldbahn)

poporóden (-dna -o) adj. med. postnatale; puerperale:
poporodna zlatenica ittero postnatale
poporodna doba puerperio
poporodna mrzlica febbre puerperale
poporodni popadki morsi uterini

potênje transpiration ženski spol , exsudation ženski spol, medicina sudation ženski spol ; (od dela) suée ženski spol ; (zidu) suintement moški spol ; (tehnika) suage moški spol

mrzlica s potenjem suette ženski spol
vročina s potenjem fièvre ženski spol sudatoire
obilno potenje sueurs ženski spol množine profuses

potovaln|i (-a, -o) Reise- (avtobus der Reisebus, pribor das Reisebesteck, likalnik das Reisebügeleisen, načrt der Reiseplan, stroški Reisespesen množina, vizum der Reisesichtvermerk, hitrost die Reisegeschwindigkeit, mrzlica das Reisefieber)