Franja

Zadetki iskanja

  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mrtvorojenec samostalnik
    1. (mrtev otrok) ▸ halva született
    porod mrtvorojenca ▸ halvaszülés
    Moja mama je imela pet splavov in pred menoj dva mrtvorojenca. ▸ Édesanyámnak öt vetélése és két halva született csecsemője volt előttem.

    2. (o neučinkoviti ideji) ▸ halva született, életképtelen
    Ta načrt je tako gospodarski kot politični mrtvorojenec. ▸ Ez a terv gazdasági és politikai szempontból is halva született.
  • napol halb, zur Hälfte, halb- (divji halbwild, gol [halbnackt] halb nackt, kuhan [halbgar] halb gar, odrasel halberwachsen, prebavljen halbverdaut, skončan [halbfertig] halb fertig, slep halberblindet, halb blind, zmrznjen halberfroren)
    napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
    napol skuhati vorkochen
    napol zastonj für einen Apfel und ein Ei
  • napól à moitié, à demi

    napol droga (zastava) en berne, à mi-mât
    napol mrtev à moitié mort
    napol zaprt (oko) mi-clos
  • napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
    napol prazen semivuoto
    govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
    vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
    narediti kaj napol fare le cose a metà
    biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napol barbarski semibarbaro
    napol divji semiselvaggio
    napol gnil (sadež) mezzo
    napol nag seminudo
    napol oblečen semivestito
    napol plešast spellacchiato
    napol pokrit semicoperto
    napol resen semiserio
    napol suh seccaticcio
    napol svetel semilucido
    napol ugasel semispento
    napol zaprt semichiuso
    napol zrel semiacerbo
  • navidezno zum Schein, scheinbar; schein- (mrtev scheintot)
  • ognjeník geologija volcano, pl -os, -oes

    delujoč (ugasel ali mrtev, speč, podmorski) ognjeník active (extinct, dormant, submarine) volcano
  • popólnoma completely, entirely, wholly, fully, to the full, thoroughly, utterly, altogether, quite, perfectly, absolutely

    sem popólnoma za... I am all for...
    popólnoma vas razumem I understand you perfectly
    sem popólnoma tvojega mnenja I am entirely of your opinion
    nekaj popólnoma drugega a different thing altogether
    popólnoma gluh (mrtev, pijan, slep) stone-deaf (stone-dead, dead drunk, stone-blind)
    popólnoma spodleteti to fail utterly
  • povsèm (popolnoma) fully, completely, to the full, utterly, quite, entirely; altogether

    nekaj povsèm drugega a different thing altogether, quite a different thing
    povsèm gluh (mrtev, slep) stone-deaf (stone-dead, stone-blind)
    povsèm pijan dead drunk, žargon stoned
    sem povsèm zadovoljen I am perfectly satisfied
    ne povsèm trideset not quite thirty
  • pri prep. (z mestnikom)

    1. presso, vicino a, a:
    bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
    greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
    sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

    2. in, di, a, presso:
    ovratnik pri srajci il colletto della camicia
    to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
    Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
    tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

    3. presso, da, con:
    pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
    stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

    4. in, con:
    pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
    pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

    5. malgrado, nonostante:
    pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

    6. a, all'età di:
    v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

    7. su, per, ○:
    bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

    8. pog. su:
    pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
    inter. pri moji duši perbacco, perdiana
    pri moji veri vivaddio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
    pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
    pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
    biti pri priči mrtev morire sul colpo
    misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
    ostati pri starem restare immutato
    presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
    ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
    pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
    pri vsem tem contuttociò
  • rokav2 moški spol (-a …) geografija rečni: der Arm, [Flußarm] Flussarm
    rokav izvira der [Quellfluß] Quellfluss
    mrtev rokav reke: das Altwasser, der Altarm, toter Arm
    rokav delte der Mündungsarm
    stranski rokav der Nebenarm, Seitenarm
  • skôraj almost, nearly; (za las) all but; well-nigh; next to; little short of

    skôraj isto much the same
    to je skôraj isto it is much the same thing
    skôraj nobeden, skôraj nihče next to none, hardly anybody
    skôraj nikjer hardly (ali scarcely) anywhere
    skôraj nikoli hardly ever, scarcely ever
    skôraj nič next to nothing, hardly anything
    skôraj mrtev all but dead, at death's door
    skôraj vsi practically everybody
    skôraj dovršen, perfekten verging on perfection
    skôraj nezaznaven all hut imperceptible
    to je skôraj nemogoče it is all but impossible
    skôraj nemogoče bo (reči) it will he next to impossible (to say)
    biti skôraj mrtev to be as good as dead
    nimamo skôraj nič časa we have little time if any
    delo je bilo skôraj končano the job was as good as done
    sta skôraj iste velikosti they are much of a size (ali pretty nearly the same size)
    skôraj sem padel I was very near falling, I nearly tumbled
    skôraj je umrla she was near death, she was at death's door
    skôraj je utonil he was all but drowned
    skôraj ubil se je he was within an ace of getting killed
  • takój al instante ; (na mestu) en el acto; inmediatamente; en seguida

    takoj zdaj ahora mismo
    takoj nato luego; después
    takoj pride viene en seguida; va venir ahora; no tardará a venir
    takoj se zopet vrnem vuelvo en seguida
    to je takoj narejeno es cosa de un momento
    takoj učinkujoč de efecto instantáneo (ali inmediato)
    bil je takoj (na mestu) mrtev murió en el acto
  • ték2 course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

    v téku in progress, under way, going on
    v téku časa in the course of time
    v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
    mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
    hitri ték šport sprint
    ték na pol milje half-mile race
    maratonski ték marathon
    štafetni ték relay race
    ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
    ték čez drn in strn cross-country race
    ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
    tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
    biti v téku to be going on, to be in progress
    stvar je v téku the matter is being dealt with
    žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
    spraviti v ték to set in motion
    spustiti se v ték to break into a run
    tekmovati v téku to run a race
    tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
    mrtev, neodločen ték šport dead heat
    prazen ték (stroja) backlash
  • tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

    normalen tir vía (de ancho) normal
    dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
    izogibalni tir desvío m
    premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
    industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
    mrtev tir vía muerta, apartadero m
    spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
    spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
    priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
    priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
    spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
    skočiti s tira descarrillar
    ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
    pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado
  • tôvor carga f ; (ladijski tudi) cargamento m

    premičen (mrtev, nepremičen, dopusten) tovor carga movil (muerta, estática, admisible)
    presežni tovor sobrecarga f
    zavarovanje ladijskega tovora seguro m de flete
  • tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

    Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
    enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
    Evropski skupni tŕg European Common Market
    na prostem tŕgu on the free market
    ribji tŕg fish market
    mrtev tŕg (figurativno) dull market
    živahen tŕg active (ali lively) market
    denarni tŕg money market
    domači tŕg home market
    položaj na tŕgu state of the market
    kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
    prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
    žitni tŕg corn market
    tŕg za živino cattle market
    tŕg za seno hay market
    iti na tŕg to go to market
    plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
    priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
    vreči artikel na tŕg to put an article on the market
    dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
    tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables
  • vulkán volcano, pl -s, -oes

    živ, aktiven (mrtev, ugasel) vulkán active (extinct, dormant) volcano
    izbruh vulkána volcanic eruption
  • žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

    žív in zdrav hale and hearty
    žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
    žíva domišljija vivid imagination
    žíva duša ne not a living soul (ali creature)
    žívi jeziki living languages pl
    žívo apno quicklime, unslaked lime
    žíva meja hedge
    žívo meso tender flesh, quick
    žív opis vivid description
    žív spomin vivid recollection
    žíva teža live weight
    žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
    žívo zanimanje vivid interest
    žíva žerjavica live coals pl
    živi (ljudje) pl the living
    na žíve in mrtve in (real) earnest
    vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
    žívo srebro quicksilver, mercury
    žíva skala living rock, bedrock
    žíva oddaja live broadcast
    dokler bom žív as long as I live
    je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
    on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
    kar sem žív all my life, in all my born days
    biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
    sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
    žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
    ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
    starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
    žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
    zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
    zadet v žívo cut to the quick
    žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta