kàkor
A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
B) konj.
I.
1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
II. (v odvisnih stavkih)
1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
Zadetki iskanja
- kámen (-mna) m
1. pietra, sasso; roccia:
kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
obdelovati kamen lavorare la pietra
pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
pren. gluh kakor kamen sordo come una campana
2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore
3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
brusni kamen mola
drobljeni kamen ghiaia, breccia
hudičev kamen pietra medicamentosa
kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
kresilni kamen pietra focaia
mejni kamen (mejnik) cippo di confine
mlinski kamen pietra molare
nagrobni kamen pietra sepolcrale
napisni kamen lapide
okrasni kamen pietra ornamentale
pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di
4.
drag kamen pietra preziosa
poldrag kamen pietra semipreziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
spati kot kamen dormire come un macigno
hist. knežji kamen pietra del principe
kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
rel. kropilni kamen acquasantiera
rel. krstni kamen fonte battesimale
med. ledvični kamen calcolo renale
(tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
vinski kamen gromma, tartaro
rel. votivni kamen cippo votivo
med. zobni kamen tartaro
med. zolčni kamen calcolo biliare
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte - pomolč|ati (-im) molčati kurz schweigen
- premolč|ati (-im) molčati cele dneve, vso pot: hartnäckig schweigen, die ganze Zeit schweigen
- rib|a ženski spol (-e …)
1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft
2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)
3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)
4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal - ríba fish
Ribe astronomija Pisces pl (s konstr. v sg), the Fishes
ríbi podoben fishlike
ríba pilot pilot fish
ríba roparica predatory fish
leteča ríba flying fish
morska ríba sea fish, salt-water fish
sladkovodna ríba freshwater fish
koš(ara) za ríbe fish basket, creel
prodajalec, -lka ríb fishmonger
trgovec z ríbami fish merchant
nož za rezanje ríbe fish slice
gojitev ríb fish farming, pisciculture
nasoljena ríba salt fish
jata ríb shoal, school
zdrav kot ríba sound as a bell, fit as a fiddle, in the pink, in fine fettle
zdrav je kot ríba he is as fit as a fiddle
loviti ríbe to fish, s trnkom to angle, s podvodno puško to spearfish
poloviti vse ríbe v ribniku to fish out a pond
počutiti se kot ríba na suhem (kopnem) to feel like a fish out of water
molčati kot ríba to be as mute as a fish
počutil sem se kot ríba v vodi I was fit as a fiddle
bogat z ríbami abounding in fish
male ríbe (figurativno) small fry, ZDA pogovorno small potatoes pl - ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa - srebró argent moški spol
čisto srebro argent fin
srebro v palicah argent en barres
kitajsko, novo srebro maillechort moški spol, argentan moški spol
mačje srebro (mineralogija) mica blanc, argent de chat
pokalno živo srebro fulminate moški spol mercurique (ali de mercure)
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol
zastrupljenje z živim srebrom intoxication ženski spol par le mercure
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent et le silence est d'or - srebró (-á) n
1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti
2. (srebrn denar) moneta d'argento
3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - srebró plata f
čisto srebro plata fina
srebro v palicah plata en barras
mačje srebro (min) mica f blanca
novo srebro plata alemana, alpaca f, plata f meneses
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
iz srebra de plata
pokalno živo srebro fulminato m de mercurio
zastrupljenje z živim srebrom hidrargirismo m
govoriti je srebro, molčati je zlato en boca cerrada no entran moscas - stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
strop sobe il cielo della stanza
napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
teh. nosilni strop soletta
teh. obešeni strop soffittatura
arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata - trdovráten opiniâtre, tenace, obstiné, entêté , familiarno buté
trdovratno avec opiniâtreté (ali ténacité, obstination), avec entêtement, obstinément
trdovratno molčati garder un silence obstiné
trdovratno trditi soutenir avec opiniâtreté … (ali familiarno mordicus) - trdovráten (svojeglav) obstinado; terco, testurado ; (vztrajen) tenaz, tesonero ; (bolezen) pertinaz
trdovratno con tesón, obstinadamente
trdovratno molčati obstinatse a callar - vèč more; plus
vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then) - zlató gold
lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive - zlató (-á) n
1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro
2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti
3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro
4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla
5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure