salapūtium (salaputtium) -iī, n (beseda nedognanega izvora in dvomljivega pomena, morda sor. s salapitta; potem bi salaputium pomenilo „trobentaček“, kar bi bila šalj. oznaka za majhnega govornika z močnim glasom; drugi besedo izpeljujejo iz salāx in *pūtium = penis (prim. prae-pūtium, ki je sor. s puer, pūbēs), salaputium torej = pohotno moško spolovilo (kot psovka moškemu), domnevno navezujoč besedo na pūtus fant, fantič) majhen mož, možic(elj), možiček: si magni, salaputium disertum CAT.
simulācrum -ī, n (simulāre)
I.
1. plastična (kipovita) podoba, kip, slika, upodobitev, zlasti kakega božanstva: Lucr., Dianae Ci., patella cum simulacris deorum Ci. s pridvižnimi podobami, z reliefi, z reliefnimi upodobitvami, alii (sc. Galli) immani magnitudine simulacra habent C., omnia simulacra arasque conservavit N., vix positum castris simulacrum (sc. Minervae) V., veterum simulacra deorum O., Apollinis Clarii simulacrum T., statuae et imagines non animorum simulacra, sed corporum Ci., simulacrum Helenae pingere iubere L., simulacra pugnarum picta L., gentium urbiumque nomina ac simulacra Plin., vecta … simulacra montium, fluminum, proeliorum T., ducendum ad sedes simulacrum V. (o trojanskem konju); ad simulacrum alicuius rei po podobi česa, po zgledu česa, po vzoru česa: templi Veneris Suet., caelestium siderum, ignium Fl.; lahko tudi: per litterarum simulacra Sen. ph.
2. lutka, pupa, čeča, narejen možic, možiček: simulacra cerea O., simulacra hominum armata, simulacra illa armatorum Front. —
II. metaf.
1.
a) zrcalna podoba (poseb. v vodi): quid frustra simulacra fugacia captas? O., ut per aquas quae nunc rerum simulacra videmus Lucr.
b) dozdevna podoba (slika), sanjska podoba (slika), podoba (slika) iz sanj: simulacra modis pallentia miris visa sub obscurum noctis V., noctem simulacraque vana timebam O., simulacra inania somni O., inania cervorum simulacra Lucr., in somnis laticum simulacra petit Lucr.
c) pošast, strah: audita simulacra Plin. iun. pripovedke o strahovih.
d) senčna podoba, senca umrlega človeka: quaedam simulacra modis pallentia miris Enn., Lucr., infelix simulacrum atque ipsius umbra Creusae visa mihi ante oculos V., descendunt illac simulacraque functa sepulcris O., simulacra cara parentis O., simulacrum incertum Ap.
e) kot fil. t.t. α) v duhu gledana podoba česa, kake stvari, predstava, odslikava (εἴδωλον): rei simulacrum et imago Lucr., quaecumque ab rebus rerum simulacra recedunt Lucr. β) mnemonična (mnemotehnična) slika (podoba, predstava): ut res ipsas rerum effigies notaret atque, ut locis pro cera, simulacris pro litteris uteremur Ci.
f) portret (oris, orisovanje) značaja, značajski opis, „značajepis“: viri copiosi L.
g) podoba, prispodoba, prilika (nav. imago): hominem quoius rei … similem esse arbitrarer simulacrumque habere Pl.
2. le slika, le podoba, le privid, zgolj posnetek (posnemek, snimek), kopija, imitacija: simulacra virtutis Ci., belli simulacra ciere V., Lucr. navidezen boj, pugnae cient simulacra sub armis V. ali simulacrum ludicrum pugnae L. ali simulacrum navalis pugnae L. ali simulacra proeliorum Gell. manever oz. manevri, simulacrum decurrentis exercitus L., vindemiae T.; occ. navidezna slika, lažna podoba, izmišljena slika (podoba), slepilo, pretveza, privid, zgolj videz, iluzija, senca, fantom: simulacra religionis Ci., haec simulacra sunt auspiciorum, auspicia nullo modo Ci., si denique imaginem iudiciorum aut simulacrum aliquod futurum reliquum credidisset Ci., qui ea simulacra libertatis senatui praebebat T., simulacra inania Q. nebistvene (brezbistvene, prazne) podobe.
Strichmännchen, das, možic (primitivna risba s črtami)
bajete moški spol pritlikavček, pedenj možic
espantapájaros moški spol strašilo za ptice; slamnati možic; gizdalin
Giftzwerg, der, strupen/jedek možic, pravi modras
pantin [pɑ̃tɛ̃] masculin (igrača) možic z gibljivimi udi, lutka; figuré omahljivec, nestalen človek; marioneta, igračka
ragot [rago] masculin čokat možic; dveletni merjasec; familier opravljanje, obrekovanje
rampon(n)eau [rɑ̃pɔno] masculin možic vstajač; populaire močan udarec
donner un rampon(n)eau udariti
siempretieso moški spol možic vstajač (igračka)
tentemozo moški spol opora; možic vstajač
ванька-встанька možic vstajač (igračka)
možìč (-íča) | možíček (-čka) m glej možic
možíček hombrezuelo m
(možic) vstajač dominguillo m
pupazzetto m
1. pomanjš. od ➞ pupazzo:
pupazzetto di carta papirnati možic
2. (človeška) karikatura
scirpeus ali sirpeus 3 (s(c)irpus) narejen (spleten) iz bičja (ločja, sitja), bičnat, ločnat: NOV. AP FEST., PRUD. idr., ratis PL., imago ali simulacra O. „slamnati možic(i)“ (gl. Argēi); subst. scirpea ali sirpea (sirpia) -ae, f koš, košara voza, pletenjača, (s)pleteníca, spletênka, lesa iz bičja: CA., VARR., O., IUST., vannorum sirpiarumque vitores ARN. pletarji.
vstajáč
možic vstajač dominguillo m, tentetieso m, tentemozo m
подставной podstavljen; nadomesten; (pren.) podtaknjen;
подставное лицо (pren.) slamnati možic, podtaknjenec;
подставные лошади preprežni konji
подставной podstavljen; nadomesten; (pren.) podtaknjen;
подспудное лицо pren. slamnati možic, podtaknjenec;
подставные лошади preprežni konji