Franja

нарастать, нарасти naraščati, narasti; (z) rasti na čem, čez kaj; (po)množiti se

плодиться množiti se

in-geminō -āre -āvī -ātum

1. trans. podvojiti (podvajati), ponoviti (ponavljati): corvi ter voces aut quater ingeminant V., dextrā ingeminans ictūs V., volnera ing. V. ponovno raniti, vox assensu nemorum ingeminata V. odmev, oscula ing. Val. Fl., hostiles opes O., nobilitas ingeminata O. po očetovi in materini strani; v neodvisnem govoru: „me miserum“ ingeminat O. ponovno kliče.

2. intr. podvojiti (podvajati) se, (po)množiti (pomnoževati) se: ingeminant austri et imber V., ingeminat clamor, cura V., aestus Val. Fl.; occ.: ingeminant Tyrii plausū V. znova ploskajo.

acrecentar [-ie-] pomnožiti, povečati

acrecentarse narasti, množiti se, večati se

conejo moški spol kunec, domači zajec

hacer la risa del conejo po sili se smejati; zadovoljnega se delati
multiplicarse como los conejos množiti se ko zajci
el conejo ido, el consejo venido po dejanju je lahko svetovati

mehren množiti, pomnožiti, večati, povečati; sich mehren množiti se; es mehren sich ... vedno več je ...

množíti matematika to multiply (z by); to augment, to increase

množíti se to multiply, to augment; to propagate

množíti multiplier, augmenter, accroître

množiti se (s')augmenter, s'accroître, se multiplier, se propager, foisonner, pulluler

množíti (-ím)

A) imperf. ➞ pomnožiti

1. moltiplicare; aumentare, incrementare, accrescere:
množiti premoženje accrescere il patrimonio

2. mat. moltiplicare:
množiti z osem ottuplicare, moltiplicare per otto

B) množíti se (-ím se) imperf. refl.

1. moltiplicarsi; crescere

2. (razmnoževati se) riprodursi:
biol. množiti se spolno, nespolno riprodursi sessualmente, asessualmente

množíti mat multiplicar; aumentar, acrecentar

množiti se multiplicarse; aumentarse; acrecentarse, ir en aumento; biol reproducirse

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

multiplicar [c/qu] (po)množiti

tabla de multiplicar poštevanka
multiplicarse (po)množiti se; fam biti zelo zaposlen, povsod biti (oseba)

multiplier [-plije] verbe transitif (po)množiti; povečati (število); verbe intransitif

se multiplier (po)množiti se
se multiplier (figuré) deliti se, povsod biti (o osebi)
multiplier les trains zgostiti, povečati število vlakov

poblar [-ue-] naseliti, obljuditi; posaditi (z drevjem); zgraditi (mesto)

poblar de árboles, poblar de bosque(s) pogozditi
poblarse množiti se; listje dobiti, gost postati
poblarse de gente napolniti se z ljudmi

rabbit¹ [rǽbit] samostalnik
zoologija kunec (domači ali divji); kunčje krzno
sleng, šport amaterski, začetniški, slab igralec (tenisa, kriketa, golfa)
figurativno začetnik, diletant, šušmar

rabbit's punch sleng hud udarec na tilnik
Welsh rabbit topljen sir na praženih rezinah kruha
to breed like rabbits ploditi se, kotiti se, množiti se kot kunci (zajci)

zájec zoologija hare; ZDA (kunec) rabbit; figurativno (bojazljivec) coward

zájec samec male hare, ZDA buck rabbit
zájec za sezuvanje bootjack
boječ, plah kot zájec chickenhearted
lov na zájce hare hunt, hare hunting
teči, bežati kot zájec to run like a hare
ploditi se, množiti se kot zájci (kunci) to breed like rabbits
v tem grmu tiči zájec (figurativno, tu je težava ipd.) there's the rub, that is the crux of the matter, there lies the difficulty, that's where the shoe pinches