Franja

īnfantia -ae, f (īnfāns)

1. nezmožnost govoriti: linguae Lucr.

2. pomanjkanje zgovornosti, nezgovornost: Corn., Q., Suet., accusatorum incredibilis infantia Ci. ep., sententiose dicere sine verborum ordine infantia est Ci.

3. otroška doba, v kateri človek še ne more prav govoriti, otroštvo, detinstvo: Q., Plin. iun., Suet., Macr., Eutr., Vulg., primā ab infantiā educatus in domo regnatrice T. od svojih prvih otroških dni, od zibeli; pren.: haec erit infantia eius (populi Rom.) Fl.; metaf. o živalih, rastlinah idr. mladost: asini Plin., cervi ab infantia educati Plin., vinum cum in infantiā est Macr. ko je novo (mladina), seminis Col., pomi Plin.; meton.
a) mladina = otroci: Plin., Q., reptans adhuc inf. Macr.; pl. kot infantiae trucidatae Tert.
b) otročarija, otročjost: desidia quorundam et infantia Suet.

iuvenīlitās -ātis, f (iuvenīlis) mladost: quam dereliquit multicupida iuvenilitas Varr.

iuventa -ae, f (iuvenis)

1. mladeniška (mladostna) doba, mladost. Pravzaprav le pesn. nam. okornih besed iuventūs in iuventās; zato je ne najdemo pri N., C., Ci., S., pogosto pa pri O. in V. in po njiju pri ret. zgodovinopiscih L. in T.: iuventae robur O., L., se ita gerere a iuventa L. od mladih nog, rure iuventam agere L., flos iuventae L., iuventas prima V., Plin., perpetua V., valens Cat., florens H., habilis, modesta T., senilis Plin. modra, in primā iuventā Pr., primā suā iuventā Plin., citra iuventam O., intra iuventam T. v cvetu mladosti, si vigor iuventae inest L., enervam et frigidam iuventam egisse Val. Max., tutā et inturbidā iuventā frui T., qui nostram ad iuventam duraverunt T., donec minor filius libricum iuventae exiret T., spatium iuventae transit O., quid in senectute felicius, quam quod dulcissimum est in iuventa? Plin. iun., neque iuventam armis civilibus aut domesticis discordiis imbutam (esse) T., in matris aspectu coalescit infantia, pueritia consurgit, iuventa surrepit Q.; o živalih: iuventa eorum (elephantorum) a sexagesimo (anno) incipit Plin.; o drevesih: nigrae (populo) in iuventā circinatae rotunditatis sunt (folia) Plin.

2. pooseb. Juvénta (Juvéntas), boginja mladosti: arae Hecates et Iuventae O.

3. meton.
a) mladi možje, mladež: imbellis, docilis H., delecta Sil., moderator vagae iuventae Mart.
b) mladeniška (mladostna) moč: anguis nitidus iuventā V., procerus iuventā T., virtus et iuventa L., decorus iuventā T., tuā iuventā, tuo robore invaluit Plin. iun.
c) brčice, puh, mah: ora primā signans intonā iuventā V.

iuventās -ātis, f (iuvenis) le pesn.

1. mladostnost, mladost: V., Lucr., fugit retro levis iuventas H.

2. pooseb. Iuventās Juvéntas (Juvénta), boginja mladosti (sicer imenovana Hebe): Ci., H., L., Cl.

3. meton.
a) mladeniška (mladostna) moč: (aquilam) iuventas nido propulit H.
b) brčice, puh, mah: prima genas vestibat flore iuventas V.

iuventūs -ūtis, f (iuvenis, prim. vir-tūs, senec-tūs)

1. mladost, mladeniška doba: ea, quae iuventute geruntur et viribus Ci., ibi iuventutem suam exercuit S., sed Rufum atque alios caedit sua quemque iuventus Iuv., quod a iuventute sua devotissime tibi vixerat Aug.

2. meton. mladi možje, mladež, mladina: flos iuventutis Ci., mores iuventutis Pl., Plin. iun., i. Attica Pl., corrupta Sen. ph., lecta L., delecta Hirt., V., iuventus et pueri liberi Pl., praeclara praecepta dederat iuventuti Ci., omnis iuventus, omnes etiam gravioris aetatis C., legendus est hic orator iuventuti Ci., acuent ad bonas artes iuventutem Plin. iun., denis vicenisque annis inter bella iuventus consenuit Sen. rh. O naslovu: princeps iuventutis = prestolonaslednik, cesarjev sin, carjevič, gl. princeps.

3. occ. mlado moštvo, mladi vojaki: iuventus et seniores C., Romana L.

jeunesse [žœnɛs] féminin mladost, mlada leta; mladina, mladi ljudje; familier mladenič, mladenka, mlada stvar; figuré mladostnost, svežost, moč

de jeunesse od mladega
air masculin de jeunesse mladostna zunanjost
auberge féminin de la jeunesse mladinski počitniški dom
jeunesse etudiantine, ouvrière, scolaire študentovska, delavska, šolska mladina
il faut que la jeunesse se passe mladost se mora iznoreti
jeunesse n'a pas de sagesse mladost je norost

Jugend, die, (-, ohne Plural) mladost; (junge Leute) mladina; von Jugend auf od mladih let; über die beste Jugend hinaus ne več v prvi mladosti

Jugendzeit, die, mladost

Jungsein, das, mladost

júnōst ž (csl.) zastar. mladost: Dositejeva junost

juvenility [džu:vəníliti] samostalnik
mladost, mladostnost, mladostna norost
množina mladina, mladostna čud, otročarije

juventud ženski spol mladost

juventud no conoce virtud mladost je norost

Lebensfrühling, der, pomlad življenja, mladost

May² [méi] samostalnik
maj
figurativno mladost, pomlad
figurativno (tudi may) cvet, čas cvetenja
botanika (may) glog

Mays izpit v majskem roku; majska veslaška regata v Cambridgeu
ameriško May basket prvomajsko darilo prijateljici (ki se ga obesi na kljuko)
in May v maju, maja

mlȁdenōst ž dial. mladost, mladeniška moč

mlȁđahnōst ž mladostnost, mladost

mocedad ženski spol mladost, mladostna leta

desde la mocedad od mladih nog
en mis mocedades v moji mladosti
a mocedad ociosa, vejez trabajosa mlad lenuh bo star berač

newness [njú:nís] samostalnik
novost, mladost, svežina
figurativno neizkušenost

prīmaevitās -ātis, f (prīmaevus) prva doba življenja, prvo življenjsko obdobje, mladost: Iulianus ap. Aug.

prime² [práim] samostalnik
začetek
figurativno pomlad, svitanje, mladost, cvet; višek, popolnost; jedro, srčika
ekonomija najboljša vrsta, izbrana kvaliteta
cerkev ura prve molitve
matematika primarno število
glasba prima
šport prvi položaj (pri sabljanju); znak ' (unča, minuta)

prime of the day svitanje
prime of the year pomlad
in the prime of youth (life) v cvetu mladosti (življenja)
in one's prime v najboljših letih, na višku svojih moči