Franja

sodíti sodim, sodi -ite, sodil -ila i sóditi -im
1. suditi, presuđivati, donositi presude: soditi po zakonu; soditi obtožencu
suditi optuženome; soditi pristransko
suditi pristrano, pristrasno
2. suditi, misliti, davati, iznositi mišljenje, sud o kom, o čem: vse soditi po istem kopitu; sodim, da nimaš prav; po obrazu bi človek sodil, da je še mlada; sodeč po njegovih besedah
sudeći po njegovim riječima
3. spadati, ići: ta stvar ne sodi sem
ova stvar ne ide ovamo
4. pristajati: tak način pripovedovanja ne sodi v lepo knjigo; to nikamor ne sodi
to nije ni za što

črnobel, črno-bel (-a, -o)

1. schwarzweiß; Schwarzweiß- (film der Schwarzweißfilm, televizor der Schwarzweißfernseher, risba die Schwarzweißmalung)

2. figurativno (enostransko v nasprotjih) schwarz-weiß
prikazovati črnobel, črno-belo schwarzweißmalen
črnobel, črno-belo prikazovanje die Schwarzweißmalerei
mišljenje v črnobel, črno-belih kalupih das Freund-Feind-Denken

diskurzíven (-vna -o) adj. filoz. discorsivo:
diskurzivno mišljenje, spoznavanje pensiero discorsivo, dianoetico; conoscenza discorsiva

intuitiven pridevnik
1. (o lastnosti) ▸ intuitívOdločitev je bila čisto intuitivna in izredno pozitivna. ▸ A döntés teljesen intuitív és kivételesen pozitív volt.

2. (o sposobnosti) ▸ intuitívJe izjemno intuitiven, zato mu ne poskušajte lagati. ▸ Nagyon intuitív, ezért ne próbáljanak meg hazudni neki.
Ženske smo tudi bolj intuitivne, saj se odločamo na podlagi občutka. ▸ Mi, nők intuitívabbak vagyunk, hiszen a megérzéseink alapján döntünk.

3. v računalništvu (uporabniku prijazen) ▸ intuitívStikala in drugi sklopi za upravljanje so namreč preprosti, prijetni na otip ter zasnovani za intuitivno uporabo. ▸ A kapcsolók és egyéb kezelőegységek egyszerűek, kellemes tapintásúak és intuitív használatra tervezték őket.Program je preveč tehničen in premalo intuitiven. ▸ A szoftver túlságosan technikai és nem elég intuitív.

4. (o terapiji) ▸ intuitív

kreativen pridevnik
1. (ustvarjalen; inovativen) ▸ kreatív, alkotóMed oglasi za pivo in pivnice za najbolj kreativne veljajo angleški. ▸ A sörök és a sörözők reklámjai közül az angol hirdetések a legkreatívabbak.
Učitelj lahko poda le vzorce, pot do kreativnega razmišljanja pa mora vsak zase najti sam. ▸ A tanár csak mintákkal szolgálhat, a kreatív gondolkodáshoz vezető utat mindenkinek magának kell megtalálnia.
London je mesto za kreativne ljudi. ▸ London a kreatív emberek városa.
Povezane iztočnice: kreativno pisanje

2. (ki razvija nove ideje ali izdelke) ▸ kreatívPovezane iztočnice: kreativna direktorica, kreativna producentka, kreativna urednica, kreativni direktor, kreativni producent, kreativni urednik, kreativni vodja

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

nagnit pridevnik
(gnil) ▸ rohadt, rothadt, poshadt, korhadtPri trgatvi si vzemite čas in ločujte zdravo od delno nagnitega grozdja. ▸ Szüreteléskor szakítson rá időt, és tegye külön a friss és a kissé rothadt szőlőt.
Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. ▸ Két-három naponta kicsit átválogatjuk az epret, és eltávolítjuk a penészes vagy megrohadt eperszemeket.
Zmotno je mišljenje, da so za sušenje sadja primerni poškodovani, nagniti plodovi. ▸ Helytelen az a feltételezés, hogy aszaláshoz megfelelnek a sérült, rothadt termések.
Če vložimo poškodovano ali nagnito sadje, bo v kozarcu začelo vreti. ▸ Ha sérült vagy rothadt gyümölcsöt főzünk be, akkor az felforr a befőttesüvegben.
Rjave, nagnite korenine ob presajanju odrežemo in čim temeljiteje odstranimo. ▸ Átültetéskor a megbarnult, korhadt gyökereket lemetsszük és minél alaposabban eltávolítjuk.
Sadje ne sme biti nagnito, zato poškodovane dele izrežemo, nagnite sadeže pa izločimo. ▸ A gyümölcs ne legyen poshadt, ezért a sérült részeket kivágjuk, a poshadt gyümölcsöket kiválogatjuk.

napréden progresista

napreden človek progresista m, hombre m de ideas modernas
moderno mišljenje progresismo m

nezgodovínski (-a -o) adj. astorico; antistorico:
nezgodovinsko mišljenje antistoricismo

pojmóven (-vna -o) adj.

1. concettuale, nozionale

2. astratto:
pojmovno mišljenje pensiero astratto
lingv. pojmovni samostalniki nomi astratti

3. arheol.
pojmovna pisava ideografia

pravn|i (-a, -o) rechtlich, juristisch, -rechtlich (kazensko strafrechtlich, patentno patentrechtlich, pomorsko seerechtlich, premoženjsko güterrechtlich, rodbinsko familienrechtlich); Rechts- (jezik die Rechtssprache, nadzor die Rechtsaufsicht, občutek das Rechtsempfinden, oddelek die Rechtsabteilung, pogoj die Rechtsbedingung, pojem der Rechtsbegriff, postopek das Rechtsverfahren, pozitivizem der Rechtspositivismus, predhodnik der Rechtsvorgänger, predpis die Rechtsvorschrift, primer der Rechtsfall, promet der Rechtsverkehr, red die Rechtsordnung, sistem Rechtssystem, ugovor die Rechtseinwendung, vir die Rechtsquelle, zadržek der Rechtsvorbehalt, zahtevek der Rechtsanspruch, dobrina das Rechtsgut, doktrina die Rechtslehre, filozofija die Rechtsphilosophie, forma die Rechtsform, informacija die Rechtsauskunft, kontinuiteta die Rechtskontinuität, znanost die Rechtswissenschaft, določilo die Rechtsbestimmung, mišljenje das Rechtsdenken, mnenje die Rechtsmeinung, pojmovanje die Rechtsauffassung, pravilo der Rechtssatz, der Rechtsgrundsatz, svetovanje die Rechtsberatung, tolmačenje die Rechtsauslegung, vprašanje die Rechtsfrage)

spodbud|a ženski spol (-e …) die Anregung, der Ansporn, der Anstoß (za mišljenje Denkanstoß), der Anreiz (za dosežke Leistungsanreiz); (podpiranje, dotiranje) die Förderung, die Unterstützung
izvozna spodbuda der Exportbonus, die Exportförderung

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

srájca chemise ženski spol

flanelasta srajca chemise de flanelle
mašna srajca (religija) aube ženski spol
moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
mrežna srajca chemise en cellular
spalna srajca chemise de nuit
verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
črne srajce (fašisti) chemises noires
v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
preobleči (si) srajco changer de chemise
do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises

srájca camisa f

flanelasta srajca camisa de franela
moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
spalna srajca camisón m; camisa de noche
črne srajce (fašisti) fascistas m pl
mašna srajca (rel) alba f
mrežna srajca camiseta f de malla
spokorna srajca (rel) cilicio m
verižna srajca cota f de malla
v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
preobleči (si) srajco mudarse la camisa
koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
številka (širina) srajce número m de camisa
trgovina, tovarna srajc camisería f
ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa

šablon|a [ó] ženski spol (-e …)

1. (oblika, predloga) die Schablone (izpiralna Auswaschschablone, rezana Schnittschablone, risalna Zeichenschablone, tiskarska Druckschablone)
delati s šablono schablonieren, schablonisieren
tiskanje s šablono der Schablonendruck

2. (kalup) die Form, za upogibanje: die Biegeform; das Druckfutter

3. gradbeništvo, arhitektura das Lehr
šablona za loke/oboke der Lehrbogen

4. tehnika za merjenje: die Lehre

5. steklarstvo: die Fassonlehre

6. figurativno (obrazec, kliše) die Schablone, der Schimmel
mišljenje v šablonah das Schablonendenken
s šablono schablonenmäßig

šablonsk|i [ó] (-a, -o) schablonenmäßig; schablonenhaft
šablonsko mišljenje das Schablonendenken

usmerjen [é] (-a, -o)

1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm

2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören

3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen

utilitaristič|en (-na, -no) utilitaristisch
utilitaristično mišljenje das Nützlichkeitsdenken