Franja

leáfă léfuri f plača, plačilo, mezda

Lohn, der, (-/e/s, Löhne) plačilo (tudi figurativ); für Arbeiter: mezda; in Lohn und Brot stehen biti v službi; um Lohn und Brot bringen spraviti ob službo; seinen Lohn bekommen dobiti zasluženo plačilo ( figurativ kazen)

màzda ž zastar.
1. mezda, plačilo
2. odškodnina: zavodnik joj je dao neku -u

merced ženski spol plačilo, mezda; milost, prizanesljivost; usluga, uslužnost; samovoljnost

a merced zastonj, brez plačila
merced a vostra, generosidad zahvaljujoč se vaši velikodušnosti
Vuestra merced Vaša milost (skrčeno v: usted)
darse (entregarse, rendirse) a merced predati se na milost in nemilost
estar a merced de alg. biti v rokah (v oblasti) nekoga
¡merced! ¡muchas mercedes! hvala lepa

mercēs¹ -ēdis, f (merx)

1. plača, plačilo, mezda, dnina, nagrada, cena: O., Suet., Aug., operae Ci., diurna H. dnina, conducere aliquem mercede Ci., N., mercedem solvere Iuv., manuum mercede inopiam tolerare S. z zaslužkom svojih rok, melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr.; metaf.: non aliā bibam mercede H. pod nobenim pogojem, virtus non aliam mercedem laborum desiderat Ci., sine mercede Ph. zastonj; preg.: unā mercede duas res assequi Ci. z enim mahom dvoje doseči, „dve muhi ubiti na en mah“; pogosto v slabem pomenu plačilo (za kak užitek), grešen (umazan) denar: proditionis T., Cu., lingua astricta mercede Ci., pretio atque mercede minuisti maiestatem rei publicae Ci., magna mercede pacisci cum aliquo L., priusquam infanda merces perficeretur L. zla (strahotna) kupnina; poseb. vojaška plača, vojaška mezda: Germanos mercede arcessere C. Germane najeti za mezdnike, vzeti za najemniške vojake. milites mercede conducere L. mezdnike najeti, pedites mercede conducti Cu. pešci mezdniki, mercede militare L., Cu. služiti kot mezdnik, biti najemniški vojak, mercede militare apud aliquem L. pri kom, komu.

2. occ. učiteljska plača, nagrada, učnina, honorar: duplices mercedes exigere ab iis Q., non umquam de mercedibus pacisci Suet., pueros grandi mercede docere Aus., qui te tantā mercede quantam iam proferam nihil sapere doceat Ci., merces rhetori est data Ci.

3. metaf. (evfem.)
a) plačilo = kazen: temeritatis, spreti numinis L.
b) cena, za katero si mora kdo „kupiti pamet“ = škoda, okvara: hac mercede suorum coëant V. za to ceno = svojcem v škodo, nesrečo, istuc non sine magnā mercede contingit Ci. tisto mora človek drago plačati.

4. dohodki od hiš, zemljišč, denarja idr., najemnina, stanarina, zakupnina, obresti: praediorum, insularum Ci., mercedes habitationum annuas conditoribus donare C. najemnino, publicanos tertiā mercedum parte relevare Suet. 1/3 zakupnine, quinas hic capiti (iz glavnice) mercedes exsecat H. odira peterne obresti (= 5% na mesec); evfem.: magnā res tuas mercede colui Sen. ph. plačal sem veliko zakupnino in se okoristil s tvojim posestvom.

Opomba: Nom. sg. mercis It., acc. sg. mercem: Cl.

paga

A) f

1. plača, mezda:
paga base osnovna plača
giorno di paga plačilni dan
assicurarsi la paga šalj. iti v keho
tirare la paga dvigniti, vleči plačo

2. pren. plačilo:
mala paga kazen
dare la paga a qcn. koga premagati (pri igri, športu itd.)
dare la paga a qcn. pog. koga pošteno premlatiti

B) m, f invar. plačnik, plačnica:
mala paga slab plačnik

C) agg. invar.
busta paga plačilna kuverta
libro paga plačilni seznam
ufficio paga blagajna

paga ženski spol plačilo, mezda; kazen, povračilo; protiusluga

pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo

pago adicional doplačilo
pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
pago a cuenta naplačilo
pago al contado plačilo v gotovini
pago de una letra plačilo menice
pago mensual mesečno (delno) plačilo
pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
día de pago plačilni dan
buen pago zahvala
mal pago nehvaležnost
previo pago pred-, na-plačilo
de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
en pago (de) kot plačilo (za)
anticipar el pago vnaprej plačati
conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
diferir el pago odložiti plačilo
suspensión de pagos ustavitev plačil

paie féminin, paiement [pɛ, pɛmɑ̃] masculin izplačilo; mezda, plača; glej paye, payement

paye, paie [pɛj, pɛ] féminin izplačilo (plače); mezda, plača (delavcev, vojakov)

paye à la pièce plačilo od kosa
enveloppe féminin de paye, jour masculin de paye plačilna kuverta, plačilni dan
haute paye (militaire) (frontni) dodatek
(populaire) il y a une paye que ... cela večnost, dolgo je že, (od)kar ...
toucher sa paye dobiti, dvigniti svojo mezdo

pitanza ženski spol vsakdanja hrana; plačilo, plača, mezda

pre moški spol vojska mezda, plača

ración ženski spol dnevni obrok živeža; porcija; hranarina; mezda; tekočinska mera (0,125 l)

a ración natančno (pičlo) odmerjen

salaire [salɛr] masculin mezda, plača; plačilo, nagrada

salaire d'ouvrier, de professeur, de député delavska, profesorska, poslanska plača
salaire de base, garanti, hebdomadaire, mensuel, journalier, horaire, minimum osnovna, garantirana, tedenska, mesečna, dnevna, od ure, minimalna plača
salaire aux pièces, au rendement plača od kosa (akordna), po učinku
salaire direct neposredno prejeta, neto plača
salaire social, indirect bruto plača
salaire nominal, réel nominâlna, realna plača
salaire de famine, de misère borna, bedna plača
salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) garan tirana medprofesionalna minimalna plača
échelle féminin des salaires plačilna lestvica
augmentation féminin, réduction féminin des salaires zvišanje, zmanjšanje plač
hausse féminin auto matique des salaires avtomatično zvišanje plač
bloquage masculin des salaires blokiranje zamrznjenje plač
retenues féminin pluriel sur le salaires odtegljaji od plač
revendication féminin pluriel de salaire zahteve glede plače
toucher son salaire dvigniti, prejeti svojo plačo
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
le salaire de la peur plačilo za strah

salario m (pl. -ri) mezda; plača:
salario settimanale, mensile tedenska, mesečna plača
salario di fame bedna plača
salario nominale, reale ekon. nominalna, realna plača
percepire, riscuotere il salario prejeti, dvigniti plačo

salario moški spol mezda, plača

salario semanal, mensual tedenska, mesečna plača
aumento del salario povišanje plače
cobrar salario plačo prejemati, za plačo delati

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

soldada ženski spol plača, mezda

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)