-
kubík (-a) m pog. metro cubo; žarg. centimetro cubo
-
m2 (kvadratni meter) metro quadrato, m2
-
pašét (-a) m žarg. (lesen meter) metro a stecche
-
polmétrski (-a -o) adj. di mezzo metro
-
praméter (-tra) m metro campione
-
četŕt cuarto m
četrt metra, kilograma un cuarto de metro, de kilo
četrt ure un cuarto de hora
mestna četrt barrio m
stanovanjska četrt cuartel m
ura je četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tri četrt na eno es la una menos cuarto
-
kúbičen (-čna -o) adj. mat. cubo, cubico:
kubični koren radice cubica
kubični meter metro cubo
-
kúbičen cúbico
kubični meter metro m cúbico
kubična mera (koren) medida f (raíz f) cúbica
potegniti kubični koren iz extraer la raíz cúbica de
-
kvadráten (-tna -o) adj.
1. quadrato, quadro:
grad. kvadratna ploščica quadrello
kvadratni list papirja quadrotta
kvadratna oblika forma quadrata
kvadratni koren radice quadrata
navt. kvadratno jadro parrocchetto
arhit. kvadratno stebrišče quadriportico
2.
kvadratni meter metro quadrato
3. muz.
kvadratna notacija notazione quadrata
-
kvadráten cuadrado
kvadratni koren (meter, število) raíz f cuadrada (metro m cuadrado, número m cuadrado)
-
lés (-á) m
1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico
2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere
3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato
-
mériti (-im)
A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti
1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole
2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri
3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato
4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà
5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo
6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare
B) mériti se (-im se) imperf. refl.
1. misurarsi, competere
2. gareggiare con
-
podzémeljski subterranean; underground
podzémeljski, jamski človek caveman, troglodyte, arhaično subterranean
podzémeljski ogenj (gorenje plina) underground fire
podzémeljska reka subterranean river
podzémeljska tehnična dela, gradnja underground engineering
podzémeljska (talna) voda underground water
podzémeljska železnica underground (VB railway, ZDA railroad), (londonska) underground, pogovorno tube, (leningradska, moskovska, pariška) metro
-
podzémeljski subterráneo
podzemeljski zakladi (fig) riqueza f del subsuelo
podzemeljska železnica ferrocarril m subterráneo (ali metropolitano), fam metro m
-
podzêmeljski souterrain, du sous-sol
podzemeljska atomska eksplozija explosion ženski spol atomique souterraine
podzemeljski hodnik souterrain moški spol
podzemeljska ječa basse-fosse ženski spol
podzemeljski prehod, rov passage moški spol souterrain, galerie ženski spol souterraine
podzemeljski zakladi les richesses du sous-sol
podzemeljsko zaklonišče abri moški spol souterrain
podzemeljska železnica chemin moški spol de fer souterrain, (v Parizu) (chemin moški spol de fer) métropolitain, familiarno métro moški spol
-
podzémen (-mna -o) adj. sotterraneo, ipogeo:
podzemni tok corso ipogeo
podzemna železnica metropolitana; metro franc.
podzemna korenina ceppaia
voj. podzemna lansirna platforma silo
zool. podzemna svinjka oritteropo (Orycteropus afer)
zool. podzemne svinjke tubulidentati (Tubulidentata)
podzemni rov cunicolo
zool. podzemni volk protele (Proteles cristatus)
-
póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
-
preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)
A) imperf., perf.
1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
preskakovati jarke saltare i fossi
preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
preskočiti oviro saltare un ostacolo
2. pren. saltare:
preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
preskočiti razred saltare una classe
preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore
B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare
-
prodájati (-am) | prodáti (-dám)
A) imperf., perf.
1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto
2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire
B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.
1. vendersi
2. prostituirsi
-
prostornínski (-a -o) adj. di volume, volumetrico; di capacità:
prostorninska mera, enota unità di volume, misura di capacità
prostorninski meter metro cubo; (prostorninski meter drv) stero