Franja

météore [meteɔr] masculin meteor; (zvezdni) utrinek; vieilli nebesni pojav; figuré kratkotrajna veličina

passer comme un météore živo, a bežno, kratkotrajno blesteti

meteoro, metéoro moški spol meteor, izpodnebnik; zvezdni utrinek; zračni pojav

meteórski meteoric, meteor

meteórsko jeklo (železo) meteor steel (iron)
meteórski kamen meteorite
dež meteórskih utrinkov meteor shower

shooting-star [šú:tiŋsta:] samostalnik
zvezdni utrinek, meteor

uranolito moški spol meteor

аэролит m meteor, izpodnebnik

acontiās -ae, m (gr. ὰκοντίας)

1. meteor s puščičastim repom: Plin.

2. akontija, neke vrste hitro premikajoča se egipt. kača: Amm.

astéroïde [-rɔid] masculin majhen planet, majhen meteor, utrinek

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

meteorn|i [ó] (-a, -o) Meteor- (železo das Meteoreisen)

meteorsk|i [ó] (-a, -o) meteorhaft, meteorisch; Meteor- (krater der Meteorkrater, železo das Meteoreisen)
meteorski roj der Meteorstrom, der Sternschnuppenschwarm

cadēnte agg. padajoč; propadajoč:
edificio cadente propadajoča stavba
vecchio cadente onemogel starec
anno cadente tekoče leto
sole cadente pren. zahajajoče sonce
stella cadente meteor

docis -idis, f (gr. δοκίς paličica) paličica, neki meteor: Ap.

eintauchen potopiti/potapljati v (intransitiv se); die Feder usw.: pomakati, pomočiti; Astronomie ein Meteor in die Atmosphäre: vstopiti

estrella ženski spol zvezda (stalnica); vetrovnica (na kompasu); (tisk) zvezdica; srečna zvezda, usoda; zvezdnik, -ica

estrella fija zvezda stalnica
estrella fugaz meteor, zvezdni utrinek
estrella de mar morska zvezda
estrella matutina, estrella del alba danica
estrella del Norte, estrella polar severnica
estrella de la pantalla, estrella de la película, estrella del film filmska zvezda
estrella vespertina, estrella de Venus večernica
cerveza Estrella vrsta španskega svetlega piva
tener estrella imeti srečo, biti rojen pod srečno zvezdo
levantarse a las estrellas napihovati se, ohol biti
levantarse con (las) estrellas zelo rano vstajati
poner a uno sobre (por) las estrellas koga v zvezde povzdigovati
querer contar las estrellas nečesa nemogočega se lotiti
ver las estrellas vse zvezde videti (od bolečine)

lapse¹ [læps] samostalnik
lapsus, spodrsljaj spozaba, pogrešek, pomota; prestopek, oddaljevanje (od česa), spotikljaj; propad, propadanje (moralno); tok, minevanje (časa)
pravno zastaranost, zapadlost (dedne pravice); len tok (vode)

lapse of the pen spodrsljaj v pisanju, zapisan
lapse of justice juridičen spodrsljaj
moral lapse moralno propadanje
meteor lapse rate vertikalni temperaturni gradient

ognjén de fuego

ognjene barve color de fuego
ognjena črta, linija (voj) línea f de fuego
ognjena krogla (meteor) astr bólido m
ognjeno morje mar m de llamas
ognjeni preizkus (božja kazen, hist) prueba f del fuego
ognjeno rdeč (rojo) encendido; (lasje) rojo, azafranado
ognjeni sij luz f (resplandor m) del fuego
Ognjena zemlja Tierra f de Fuego

prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore