Franja

orăşenésc -eáscă (-éşti) adj.

1. mesten

2. meščanski

städtisch mesten

urbán -ă (-i, -e) adj.

1. mesten, urban

2. omikan, vljuden

urbanicianus 3 (urbānus) k rimski garniziji sodeč, sodeč k posadki mesta Rim, mesten: milites Paul. (Dig.).

urbano agg.

1. mesten:
centro urbano mestno središče
nettezza urbana mestna snaga, čiščenje ulic
vigile urbano mestni redar

2. hist. rimski

3. pren. omikan, olikan, vljuden

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

городовой (zast.) mesten; m stražnik, policaj

городской mesten; m (lj.) meščan

-stellig -mesten (vierstellig štirimesten)

townish [táuniš] pridevnik
mestni; nekoliko mesten

urbicārius 3 (urbicus) k mestu (Rimu) sodeč, mesten = rimski: regio praefectura Cod. I., Cod. Th., mimologus Fulg.

urbicus 3 (urbs) k mestu (Rimu) sodeč, mesten = rimski: annona, negotiator Suet., res Gell., praefectus Lamp., annona Vop., via Icti.; metaf. = rimski: quidam urbicus Aug. neki Rimljan; kot nom. propr. Urbicus -ī, m Úrbik, neki igralec v atelanskih burkah: Iuv.

ἀστεῖος 2 (ἄστυ) mesten; pren. izobražen, vljuden, prijazen, dovtipen, duhovit.

ἀστικός 3 (ἄστυ) mesten; subst. ὁ meščan.