varraco moški spol= verraco merjasec
vȅpar -pra m
1. merjasec, prašič: i uškopljen nerast dobija ime vepar; svaki je prasac u svom oboru vepar
2. divji merjasec
verraco moški spol merjasec
verrat [vɛra] masculin, zoologie merjasec
verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.
Opomba: Nom. sg. verris: Varr.
viér -i m
1. vinogradnik
2. zool. merjasec
wild boar [wáildbɔ:] samostalnik
divji prašič; merjasec
боров m
1. merjasec; debeluhar;
2. cev za odvajanje dima iz več peči v dimnik
кабан m merjasec; gruda, kepa; (pren.) debeluhar
каба́н -а́ ч., merjásec -sca m., prásec -sca m.
кнур -а́ ч., merjásec -sca m.
brâv m, mn. brȁvovi in brâvi
1. glava drobnice, oven, ovca, kozel, koza
2. prašič, skopljen merjasec
3. slabš. tepec
novòrez m dial. nedavno skopljen merjasec
nùtrak m nezadostno skopljen žrebec ali merjasec
peccary [pékəri] samostalnik
zoologija ameriški merjasec
quartannier [kartanje] masculin štirileten merjasec
ragot [rago] masculin čokat možic; dveletni merjasec; familier opravljanje, obrekovanje
solitaire [sɔlifɛr] adjectif samoten; nedružaben, odljuden; samotarski; puščavniški; (kraj) zakoten, odmaknjen; masculin samotar; puščavnik, solitêr; odljudnež; en sam velik drag kamen (npr. diamant v prstanu); zoologie merjasec samotar (nad pet let star)
hameau masculin solitaire odmaknjen, zakoten zaselek, vasica
plaisir masculin solitaire onaniranje
ver masculin solitaire trakulja
vie féminin solitaire samotarsko življenje