Franja

welt [welt]

1. samostalnik
maroga, modrica od udarca
pogovorno udarec; usnjen kraj, rob; šivan rob čevlja

2. prehodni glagol
pogovorno pretepsti, premlatiti, povzročiti maroge (od udarca); obrobiti (obleko)

glade [gleid] samostalnik
jasa; del neba brez oblaka; svetlobna maroga
ameriško močvirje

Holzmaserung, die, lesna žila/maroga; lesni vzorec

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

Schliere, die, (-, -n) Chemie migotica, migotanje; im Glas: gostina; in Materialien: trakasta maroga, šlira

suāsum² -ī, n (iz *su̯art-tom; prim. sordeō, sordēs) sajastorjava maroga: Pl., Fest.

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.

Fleck, der, (-/e/s, -e)

1. (Stelle) mesto, vom Fleck weg na mestu, takoj; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; nicht vom Fleck kommen ne priti nikamor

2. (Flicken) zaplata, košček (zemlje)

3. (Schmutz) madež, andersfarbige Stelle: lisa, pega (tudi Medizin), blauer Fleck maroga; blinder Fleck slepa pega; gelber Fleck rumena pega

lis|a ženski spol (-e …) der Fleck (bela weißer Fleck, medicina mrliška Leichenfleck, v obliki očesa Augenfleck, oljna Ölfleck, snežna Schneefleck, valilna Brutfleck); v lesu: (maroga) die Maser
z velikimi lisami grobfleckig

marógica (-e) f dem. od maroga macchietta, macchiolina, piccola chiazza

šlir|a ženski spol (-e …) (trakasta maroga) die Schliere

žil|a³ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Leitbündel, das Leitgefäß
osrednja žila lista die Rippe
cevni povezek: das Gefäßbündel
lesna žila (maroga) die Holzmaserung, die Maser
žile listne: die Blattaderung

μώλωψ, ωπος, ὁ (μέλας, ὤψ) krvava maroga (klobasa od udarca), proga NT.