Franja

minór -ă (-i, -e) adj.

1. mladoleten

2. manjši, manj pomemben

minore

A) agg.

1. manjši

2. manjši, manj važen:
frati minori relig. minoriti
opere minori lit. manjša dela

3. nižji

4. mlajši:
fratello minore mlajši brat

B) m, f

1. mlajša oseba

2. pravo (minorenne) mladoletnik, mladoletnica

moindre [mwɛ̃drə] adjectif manjši, (cena) nižji; populaire manjvreden, slabši

le moindre najmanjši
au moindre bruit pri najmanjšem šumu
le moindre mal manjše zlo
jusque dans les moindres détails do najmanjših podrobnosti
bière féminin de moindre qualité pivo slabše kakovosti
c'est le moindre de mes soucis (familier) to mi je najmanjša skrb
acheter à moindre prix kupiti po nižji ceni
ne pas avoir la moindre idée de ne imeti najmanjšega pojma

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pòmanjī -ā -ē nekaj manjši, manjši: nasuprot vratima u sobi je pomanji prozor

vermindert manjši, zmanjšan

ме́нший прикм., mánjši prid.

меньший (naj)manjši; (naj)mlajši;
по меньшей мере vsaj

adventure¹ [ədvénčə] samostalnik
pripetljaj, dogodivščina, pustolovščina; naključje; špekulacija
mornarica manjši tovor, ki se prevaža zastonj; mornarska prtijaga

asteroid [ǽstərɔid]

1. pridevnik
zvezdast, zvezdaste oblike

2. samostalnik
manjši planet, asteroid
zoologija morska zvezda

auberge [obɛrž] féminin gostilna (s prenočiščem), podeželski manjši hotel z restavracijo, gostišče, restavracija

auberge de la jeunesse mladinski počitniški dom
on n'est pas sorti de l'auberge (figuré) težave se večajo, težave nas bodo zadržale, zakasnile

band tujka angl. f invar. (jazzovski ali plesni) ansambel, manjši orkester, skupina

bȅnd m (angl. band) band, manjši instrumentalni sestav za izvajanje plesne glasbe

camionnette [-jɔnɛt] féminin manjši tovornjak, dostavni voz

cicercula -ae, f (demin. cicera) manjši čistnik, manjši slani grah: Col., Plin.

colloque [kɔlɔk] masculin pogovor, razgovor, diskusija; simpozij, konferenca, manjši kongres

diminuer [-nüe] verbe transitif (z)manjšati; zožiti; skrajšati, prikrajšati, oškodovati; zmanjšati komu plačo; ponižati (koga); commerce znižati; omejiti (izdatke); spustiti (zanke); verbe intransitif zmanjšati se, postati manjši, slabotnejši, cenejši; pojemati, upadati, popuščati, pešati

diminuer les prix, les frais, la vitesse, un salarié znižati cene, zmanjšati stroške, hitrost, plačo delojemalcu
diminuer de prix poceniti se
la demande diminue (commerce) povpraševanje pojema
la chaleur a diminué vročina je popustila
les jours diminuent en automne dnevi postajajo krajši v jeseni
le charbon a diminué zaloge premoga so se zmanjšale; premog se je pocenil
aller en diminuant bolj in bolj, vse bolj se manjšati

escadrille [ɛskadrij] féminin eskadrilja, manjši oddelek lahkega vojnega ladjevja, oddelek vojnih letal; krdelo, jata

escadrille de bombardement, de chasse eskadrilja bombnikov, lovcev
escadrille de reconnaissance eskadrilja izvidniških letal

fonda ženski spol gostilna, krčma, gostišče; manjši hotel

grappillage [-pijaž] masculin paberkovanje (v vinogradu); figuré, familier manjši postranski dobiček, zaslužek