Franja

húmedo vlažen, moker

hūmeō, bolje ūmeō -ēre (prim. [h]ūmor) vlažen —, moker biti: calidā qui locus umet aquā O., lacrimis cadentibus humet (arbor) O., genae hument O.; pogosto pt. pr. (h)ūmēns -entis, vlažen, moker, rosen: Col., Plin. iun., Suet., Fl., tellus, capilli, oculi O., fluvius, campus (= morje), ruina (= sneg), nox, umbra (= nox), noctis umbra, humentia ora, nebulis humentibus Sil., astra Stat., (h)umentes Pado campi T. iz Pada namakana planjava, humentis substantiae potestas (= Neptunus) Amm.; subst. (h)ūmentia -ium, n mokrota: pugnabant … (h)umentia siccis: O. mokro in suho, umentia ultra T. onkraj močvirja.

humide [ümid] adjectif vlažen, moker

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

jiláv -ă (-i, -e) adj. vlažen, moker, premočen

klatschnaß, klatschnass moker (da se kar cedi)

kvȁsan -sna -o moker: od suza -o lice

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

mȍčāran -rna -o moker, vlažen: -a njiva; -o jutro

moist [mɔ́ist] pridevnik (moistly prislov)
vlažen, deževen (letni čas), moker (with od)

moist sugar nerafiniran sladkor

mojado moker; pijan

mȍkar -kra -o
1. moker: -a zemlja; mokar od znoja; mokar snijeg; -o vrijeme; mokar do kože, kao miš
2. ekspr. natrkan, pijan: -a braća pijana družba; taj je udaren -om čarapom (krpom) ta je usekan

mōlle

A) agg.

1. mehek:
cuscino molle mehka blazina
tessuti molli anat. mehka tkiva

2. jezik mehek

3. pren. blag, prijeten

4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
essere una pappa molla biti mevža

5. moker, premočen, prepojen:
occhi molli di pianto solzne oči
PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

B) m

1. mehko

2. tekočina, voda:
tenere il bucato in molle namočiti perilo
tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

3. vlaga

mouillé, e [muje] adjectif ovlažen; premočen, moker; grammaire omehčan, palataliziran

consonne féminin mouillée omebčan, palataliziran soglasnik
poule féminin mouillée (figuré) bojazljivec, »zajec«
yeux masculin pluriel mouillés, regard masculin mouillé solzne oči
voix féminin mouillée ginjen glas
être mouillé comme une soupe, jusqu'aux os moker do kože
(vieilli) quand il fait mouillé kadar dežuje

naß, nass moker; Gelände: vlažen, zamočvirjen; naß machen močiti, pomočiti; ein nasser Bruder pijanec; ein nasses Grab finden utoniti; naß wie ein Pudel pošteno premočen; naß hinter den Ohren moker za ušesi (neizkušen, zelen); sich naß machen gledati, da ne (bom že gledal, da tega ne bom naredil)

plashy [plǽši] pridevnik
moker, močvirnat, poln mlak; pljuskajoč, žuboreč

plouát -ă (-i, -e) adj. premočen, moker

pòkisao -sla -o premóčen, moker: pokisao od kiše; kao pokislo pseto šćućurio se iza vrata

rōscidus 3 (rōs1) rôsen (rosán), (p)orošen, rôsast, rôsnat: Plin., Sid idr., herba Varr., māla V., mella V. kakor rosa padajoč (kapljajoč, cedeč se), pruinā roscida dea O. = Aurora, Iris roscida pennis V.; subst. n. pl.: roscida caespitum Ap. rosni vrti, rosni travniki; pesn. metaf. (p)omočen, moker, vlažen: Hernica saxa rivis roscida V., tecta Mart.