-
brzostrélka (-e) f voj. mitra, pistola mitragliatrice, mitraglietta
-
hitrostrélka (-e) f voj. (brzostrelka) mitra; pistola mitragliatrice, mitraglietta
-
infula f
1. infula, preveza (pri starih Grkih in Rimljanih)
2. relig. infula; mitra (škofovsko pokrivalo)
-
ȉnfula ž (lat. infula) rel. infula, mitra
-
ínfula (-e) f lat. rel. (mitra) infula, mitra
-
ínfula ž (lat. infula) infula, mitra
-
máternica -e ž anat. uter, mitră
-
miter1 [máitə] samostalnik
ameriško, cerkev mitra, škofovska kapa
figurativno škofija, škofovska čast
tehnično zajera, kot jeralni spah, kot 45°
to confer a miter upon podeliti komu škofovsko čast
miter box (ali block) spahalnica, jeralni predalčnik
botanika miter mushroom smrček (goba)
miter saw zajeralna žaga
miter wheel stožčasti zobnik
-
Mithra Mitra
-
Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra
1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.
2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).
-
Mitraschnecke, die, Tierkunde mitra
-
mitre [mitrə] féminin mitra, (nad)škofovska kapa; (= mitre de la cheminée) nastavek na dimniku (proti vetru in dežju)
recevoir la mitre biti imenovan za škofa
-
šmájser (-ja) m voj. mitra Schmeisser; ekst. mitra
-
infulírati (-am) perf., imperf. rel. mitrare, conferire la mitra
-
mitral [máitrəl] pridevnik
stožčast; kot mitra
anatomija mitralen
-
sēmi-mītra -ae, f (sēmi in mītra) polovična mitra, ozka mitra: ULP. (DIG.).
-
Hipókratov (-a -o) adj. med. ippocratico, di Ippocrate:
Hipokratova čepica mitra d'Ippocrate
Hipokratova prisega giuramento di Ippocrate
-
mitrātus 3 (mitra) z mitro opremljen (opravljen), mitro noseč: mitrati chori Pr., Arabes Plin., contio Sen. rh., caput Sid.
-
mittela -ae, f (demin. k mitra)
1. oglavna (naglavna) poveza, ki so jo nosile gr. žene in pozneje rim. hotnice in rim. mehkužniki: V. (Copa), Ap.
2. povoj, oprt(nica), v katerem se nosi zlomljena ali izpahnjena roka: Cels.
-
pallidus 3 (pallēre)
1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.
2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.
3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.
4. metaf.
a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.