Franja

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

gredé (v adv. rabi) andando:
mimo grede strada facendo, di passaggio
nazaj grede al ritorno

hit|eti [é] (-im) pohiteti (z/s mit) eilen (h komu/čemu zueilen auf, za kom/čim (jemandem) nacheilen, dol hinuntereilen, mimo vorbeieilen, naprej vorauseilen, naproti komu/čemu jemandem/einer Sache entgegeneilen); pri hoji: hasten
ne hiteti sich Zeit lassen mit
pretirano hiteti s kakšno zadevo: (etwas) übers Knie brechen
hiti počasi eile mit Weile

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera

kaj¹ (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!

kar¹ (česar) oziralni zaimek was
brez česar ohne was
čez kar über was, worüber
do česar woran
iz česar woraus
k čemur wozu
med kar/čimer worunter
mimo česar woneben
na kar/čemer worauf, woran
nad kar/čimer worüber
namesto česar anstatt von was
o čemer worüber
ob čemer woran
od česar wovon, worab
okoli česar worum
po čemer wonach, wodurch
pod kar/čimer worunter
poleg česar woneben
pred kar/čimer wovor
pri čemer wobei, woran
proti čemur wogegen
skoz/skozi kar wodurch
s česar wovon
s čimer womit
v kar/čemer worin
za kar wofür, wozu
za čimer wonach, wohinter
kar že (karkoli) was immer
|
figurativno je, kar je es ist eben so; es ist nicht zu ändern
kar je, to je daran ist nicht zu rütteln
kar bo, bo es bleibt nur abzuwarten, jetzt nimmt das Geschehen seinen Lauf; schau'n wir mal

kelih [é] moški spol (-a …) der Kelch, das Kelchglas
mašni kelih [Meßkelch] Messkelch
rastlinstvo, botanika cvetni: Blumenkelch
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen

koraka|ti (-m) marschieren (nazaj zurückmarschieren, mimo vorbeimarschieren, naprej weitermarschieren, skozi durchmarschieren)
začeti korakati losmarschieren
dostojanstveno: schreiten; trdo: stapfen, stelzen

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

let|eti¹ [é] (-im) živalstvo, zoologija fliegen; insekti brenče: schwirren, herumschwirren
leteti mimo jate selivk: durchziehen, vorbeiziehen

let|eti² [é] (-im) letalstvo fliegen; Flugdienst haben; (s kom mitfliegen, mimo vorbeifliegen, brez vmesnega postanka durchfliegen, naprej weiterfliegen, na slepo [blindfliegen] blind fliegen, nazaj zurückfliegen, ob entlangfliegen, okoli česa umfliegen, k cilju ein Ziel anfliegen, za nachfliegen, domov heimfliegen, poskusno probefliegen)
leteti v svedru/vriju trudeln

lizika samostalnik
1. (sladkarija) ▸ nyalóka
2. neformalno (signalni pripomoček) ▸ tárcsa
Pridrvel je mimo policistov z liziko. ▸ Elszáguldott a tárcsát tartó rendőrök mellett.
V tistem trenutku sem mislil, da mi je mehanik z liziko že dal znak, da lahko odpeljem. ▸ Abban a pillanatban azt hittem, hogy a szerelő a tárcsájával jelet adott, hogy indulhatok.

mahn|iti (-em) hauen (mimo vorbeihauen, nazaj zurückhauen):
mahniti po buči eins über den Schädel hauen/geben
mahniti po gobcu eins aufs Maul geben, jemandem die Fresse polieren
mahniti mimo figurativno danebenschießen, danebenliegen, danebengreifen

máhniti to strike, to give a blow

máhniti koga po obrazu to strike someone in the face
mimo máhniti to miss, figurativno to fail, to come to nothing
máhniti jo (v) to go, to set out (for)
máhniti jo čez polja to strike out across the fields
máhniti jo na desno to strike to the right

máhniti

mahniti koga asestar (ali dar) un golpe a alg
mimo mahniti (udariti) errar el golpe
mahniti jo (kam) dirigirse (a), ir (a)