Franja

skrajna mera ženski spol das Höchstmaß (an); der Extremwert

votla mera ženski spol das Hohlmaß, Raummaß

Abmessung, die, (-, -en) mera, izmera, dimenzija; razsežnost, velikost

Ausmaß, der, (-es, -e) dimenzija, mera; einer Katastrophe, des Rückgangs usw.: obseg

Ausmessung, die, (-, -en) meritev; (Maß) dimenzija, mera; Recht odmera

castigatezza f mera, umerjenost; pravilnost, brezhibnost:
castigatezza di stile brezhibnost sloga

decūnx -ūncis, m (decem in ūncia) mera ali utež 10 unč: Prisc.

démarche [demarš] féminin hoja; vedenje, počenjanje; napredovanje; figuré ukrep, korak, mera; intervencija

démarche légère lahka hoja
faire une démarche auprès de quelqu'un en faveur de quelqu'un intervenirati pri kom za koga
faire les premières démarches napraviti prve korake
faire des démarches napraviti potrebne korake, ukrepe; storiti, kar je potrebno
faire des démarches de porte en porte (commerce) akvirirati, pridobivati, nabirati odjemalce, naročnike na domu

dīmēnsiō -ōnis, f (dīmētīrī)

I.

1. izmeritev, izmera, premera: d. geometrica quadrati Ci.; met.
a) mera, merilo, dimenzija: Hyg., Ap., Amm., Macr.
b) zemeljska os: Hyg.

2. metrična mera: pedum, versuum, vocum Q.

— II. odmera (odmerjanje) žita za posameznega vojaka: Veg.

dimension [diménšən] samostalnik
mera, obseg, razsežnost, dimenzija

ameriško dimension work zgradba iz kamnov določene velikosti
the three dimensions stereoskopski kino

dimension [dimɑ̃sjɔ̃] féminin razsežnost, dimenzija; figuré mera, izmera, format, obseg; pomembnost, važnost

à trois dimensions tridimenzionalen
dimension d'un livre format knjige
une erreur de cette dimension coûte cher napaka takega obsega stane drago
prendre les dimensions de quelque chose izmeriti kaj

dimensione f

1. mat. dimenzija, obseg; fiz. veličina

2. mera, razsežnost, obseg, velikost (tudi pren.):
le tre dimensioni dei solidi tri razsežnosti trdnih teles
impianto di notevoli dimensioni velik objekt

3. pren. (prava) razsežnost, značilnost, vrednost:
la dimensione politica di un discorso politična razsežnost govora

dimensiúne -i f

1. razsežnost, dimenzija

2. mera

dimènzija ž (lat. dimensio) dimenzija, razsežnost, mera: četvrta dimenzija

escala ženski spol lestev; stopnišče; lestvica, merilo, skala; mera, razmerje; stopnja, vrsta; seznam; vmesno pristanišče, skladišče

escala de cuerda lestev iz vrvi
escalas paralelas bradlja
hacer escala pristati v vmesnem pristanišču
en gran escala v veliki meri (obsegu)

eskalácija ž (engl. escalator) eskalacija, stepenovanje ratnih mjera, mera

extent [ikstént] samostalnik
obseg, razteg, velikost, obsežnost; stopnja, mera; domet, doseg
pravno ocena (zemljišča)

to a certain (ali some) extent do neke mere
to a large (ali great) extent v veliki meri
to the utmost extent do skrajnosti
to the extent of do zneska
writ of extent britanska angleščina listina o zarubitvi dolžnikove posesti; ameriško listina o začasnem lastništvu upnika dolžnikove posesti

fīnis -is, abl. sg. -e, starejše -ī, m redko f (najbrž iz *fīg-snis: fīgere)

I.

1. meja; v sg.: Cu., Sen. ph., Val. Fl., T., Sil., Suet., Iust., Amm., intra finem eius loci Ci., Rubico finis est Galliae Ci., quem ad finem … loca aperta pertinebant C. do koder, Oceani finem iuxta V. ob obali, finis Campanus L., vagantes per utrumque finem L., fine trium zonarum contentus O.; pogosteje v pl.: Ter., Val. Fl., Suet., Cl., fines agrorum Ci., usque ad agri finīs prosequi Ci., certi fines Macedoniae erant Ci. fines imperii propagare Ci., N., fines regere (določiti) Ci.

2. pl. meton. ozemlje, zemlja, dežela, pokrajina: fines angusti, lati C., in mediis Eburonum finibus C. sredi eburonskega ozemlja, se in fines Ubiorum recipere, iter facere in fines Santonum, fines (de)populari, fines vastare C., fines primi Eburonum Ci. skrajni del eburonskega ozemlja, in primis finibus praesto erat Ci. tik ob meji, in finibus Cyrenaeorum Africam accessit N. ob kirenski obali, nos Gallis partem finium concedere L., patriae fines … linquimus V., positaeque Italis in finibus urbes O., fines Germanorum Suet., pro finibus arma corripere Fl.; occ. (o zasebnikih) zemljišče, posestvo: fines habere proprios C., sibi latos fines parare C., dominos finibus pellere C.

3. metaf. meja: in indicando finem aequitatis et legis transire Ci., eum ex finibus humanae naturae exterminandum puto Ci., finīs officiorum paulo longius protulisse, quam natura vellet Ci., f. ingenii Ci., f. cottidiani officii Ci., mihi finīs constituam, extra quos egredi non possim Ci. iuris fines transcendere Lucr., intra naturae fines vivere H., finem et modum habere Q., f. senectae Stat., finis aequi iuris (občega prava) T.

4. cilj: superest in fine Cloanthus V. pri cilju dirkališča, fessique sub ipsam finem adventabant V., certum finem noscere Lucan., sitne virtus finis Q.; metaf. namen, namera, smoter: si nemo audet se credere pugnae, quae finis standi? V. čemu stojim tu? domūs finis est usus Ci., eā fini facere velle aliquid, uti … Lucil., voluptas finis animalibus Q.; hoc ad eum finem memoravimus, ut … T. s tem namenom … ; occ. abl. fine z gen.: (tja) do kolen: fine inguinum mare ingredi S., fine genūs vestem succincta O., umbilici fine Auct. b. Afr. do popka.

II.

1. konec, zaključek: f. fugae Pl., vitae Ci., Suet. intra finem anni Ci., sit discordiarum finis aliquando Ci., f. lucis O. konec dneva, f. laborum C., V., labor in fine est O. bliža se koncu, f. malorum O., bellum non ante cepit finem, quam … L. se ni končala prej, f. poenarum Lucr., episculae Plin. iun. Pogosto z glag. esse; operi Victoria finis O. zaključek dela je podoba (boginje) Zmage, finis erat dictis O. Pomni poseb. reklo: finem facere čemu konec storiti, kaj končati, nav. z gen.: ille dies victoribus imperii et victis vitae finem fecit Ci., finem f. tyrannidis, belli N., operis O., fine proelii facto Cl.; z gen. gerundii: finem facere loquendi, orandi, pugnandi, bellandi C. končati pogovor, molitev, boj, vojno, dicundi finem fecit S., libri facere finem N.; z dat.: finem facere sermoni suo Pl., finem facere orationi, libidini Ci., iniuriis C.; z ret. premeno: finem adferre vitae Ci., finem imponere labori, bello O., armis T., finem dare malis V. — vitae Iuv., — caedibus Fl., bello, proelio Eutr.; za izražanje neskončnosti kakor: finis abest, fine dempto, exempto O., zlasti pa (za V.): sine fine = brez konca, neprenehoma: his imperium sine fine dedi V. neskončno, brezmejno, pigetque actorum sine fine mihi O., sine fine iacebat sopitus O.; s pesn. premeno: nullo fine, nullā cum fine O., lux caritura fine O.

2. occ.
a) konec življenja, smrt: mortem naturae finem esse, pravi Ci.; po tem: ad finem servati amores O. do smrti, ubi aderat finis T., septem menses a fine Neronis T. od smrti, f. hominis Q.
b) pogin, prepad, razpad, izguba: finis adest rerum (Romanarum) Lucan., longissimae libertatis finis Vell.

3. metaf.
a) višek, vrhunec: finis (fines) bonorum, et malorum Ci., honorum populi finis est consulatus Ci., licebit … finem pro extremo aut ultimo dicere Ci., pudoris finis expletus Stat.
b) opredelitev, definicija, razlaga: Q.
c) (kot jur. t. t.) mera, kakovost, način: fini qua Icti. ali in fini qua Col. ali quo fini Gell. kolikor, hac fini Gell. na ta način.

furlong [fə́:lɔŋ] samostalnik
dolžinska, mera, 1/8 milje (201 m)

Gabe, die, (-, -n) dar (tudi figurativ), nadarjenost, talent; einer Arznei: odmerek, mera; milde Gabe milodar, miloščina; Gaben spenden darovati