Franja

mijènjēnje s (ijek.), ménjēnje s (ek.) prehajanje v novo fazo, mena: mijenjenje mjeseca, meseca

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

muta¹ f

1. mena, izmena, izmenjavanje, zamenjava, turnus:
muta del vino pretok vina
darsi la muta izmenjavati se

2. zool. preobrazba:
muta degli uccelli (muda) goljenje

3. voj. straže (v izmeni)

4. komplet (predmetov, oblačil)

5. potapljaška obleka

òbrat m
1. obrat: obrat na bolje, na gore
2. gib: vješt obrat ruke
3. izraz, fraza: ima tu lijepih izraza i obrata
4. mena: obrat mjeseca

permūtātiō -ōnis, f (permūtāre)

1. sprememba, (za)menjava(nje), (pre)ména: coloris (barve obraza) Ci., sexus, seminum Plin. izroditev, rerum, temporum Ci., eius modi permutationem ordinis facere Corn., defensionis Q.

2. (za)menjava(nje), izmenjava(nje): provinciarum L., interiores (sc. Germani) permutatione mercium utuntur T., similis si permutatio detur Iuv., permutatio iumentorum Amm., res permutationem non recipiunt Pap. (Dig.); pl.: ubi omnia diripuit emptiones [partim permutationes] ad hunc Tusculani [in monte] montem exstruendum Ci.

2. kot trgovski t.t. menjava(nje) = trgov(in)ska menjava, menjalna trgovina, trgovina na menjavo (méno): Plin., Icti.; tudi menjava, prenos (nakazilo, izdaja) denarja, unovčenje denarne menice: publica Ci. ep.
c) kot ret. t.t. zamenjava izrazov, permutácija: permutatio est oratio aliud verbis aliud sententia demonstrans Corn.

phase [féiz] samostalnik
faza, mena, razvojna stopnja

to enter upon its last phase priti v zadnjo fazo
astronomija the phases of the moon lunine mene
elektrika phase advancer fazni premikač
elektrika phase voltage fazna napetost
gas (liquid, solid) phase plinska (tekoča, trdna) faza (v termodinamiki)
elektrika three-phase current trifazni tok

phase [faz] féminin faza, mena, menjava; razvojna stopnja, stadij; razdobje; stanje

phase de la lune lunina mena
phases pluriel d'une maladie stadiji bolezni
à deux phases dvofazen

Phase, die, (-, -n) faza (tudi Physik, Elektrizität); Astronomie (Mondphase) faza, mena; in der Bildung usw.: stopnja

prȅcvijet m (ijek.), prȅcvēt m (ek.) med. mena, klimakterij

rovárjenje (-a) n lavorio, mena; intrighi, macchinazioni

varietās -ātis, f (varius)

1. raznobarvnost, barvitost, pisanost, raznolikost barv, varieteta, starejše šarovitost: varietas proprie in disparibus coloribus dicitur Ci., colorum, picturae Plin., florum Ci., pellium C., varietatibus opus distinguere L. narediti delo raznoliko; meton. pisana vezena obleka: circumamicta varietatibus Vulg. ali circumamicta varietate Aug.

2. metaf.
a) raznoterost, raznolikost, različnost, raznoličnost, mnogoterost, mnogoternost, raznovrstnost, mnogovrstnost, sprememba, spremenljivost, razlika, premena, mena, (iz)menjava, (iz)menjavanje, izmenjevanje, spreminjanje ipd.: Plin., Q. idr., hominum, gentium, regionum, caeli, fructuum, iuris Ci., temporum menjavanje letnih časov: Ci. ali časovnih razmer: T., bellum in multā varietate versatum Ci. v vojni je nastopilo veliko sprememb, vojna se je vojevala s spremenljivo bojno srečo, cuius (sc. Socratis) multiplex ratio disputandi et rerum varietas Ci. obilje snovi, varietates annonae L. cenovne spremembe, spremembe cen, foeda ex albo varietas Sen. Ph. bledica.
b) occ. (o osebah) α) nestanovitnost, omahljivost, spremenljivo razpoloženje: venditorum Ci., in multitudine vitiosissimum est varietas Ci., qui in eius (sc. fortunae) varietate sunt versati Ci. ki so izkusili njeno nestanovitnost, ki poznajo njene muhe. β) različnost mišljenja, različno mnenje: Plin. iun., Amm. idr., varietas in disputationibus Ci., tantā sunt in varietate ac dissensione, ut … Ci., senatus sine ulla varietate est secutus Ci. soglasno, enoglasno.

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

vicissitās -ātis, f (vicissim) (iz)menjava, zamenjava, (pre)mena: vicissitatemque inperitandi tradidit Acc. ap. Non.

vicissitūdō -inis, f (vicissim) (iz)menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: Ter., Hier. idr., ex alio in aliud vicissitudo atque mutatio Ci.; s subjektnim gen.: vicissitudo laboris ac voluptatis Ci., studiorum officiorumque Ci. vzajemnost, vicissitudines fortunae C., rerum, dierum ac noctium, diurnae nocturnaeque Ci., alternae vicissitudines digitorum Ap. navzkrižnost prstov ob sklenjenih rokah; z objektnim gen. sklon s praep.: in sermone communi vicissitudo Ci. vrstitev v govoru (ko človek sam govori in nato pusti govoriti še drugemu).

Wechsel, der, (-s, -)

1. sprememba, (Umschwung) preobrat; von zu: prehod; menjavanje, menjava (tudi Technik); Agronomie und Gartenbau vrstenje

2. (Wechseljahre) mena

3. Recht menica

4. Sport bei Staffeln: predaja; Jagd stečina; Baukunst, Architektur menjalnik einen Wechsel zeigen spreminjati se; im Wechsel izmenično

Wechseljahre, pl, Medizin mena

čudovítost prodigiousness; marvel, prodigy; phenomenon, pl -mena

inter-mēnstruus 3 med dvema mesecema, medmesečen: intermenstruo tempore Ci. ali lunā intermenstruā Plin. ob mesečevi meni, ob mlaju; subst. intermēnstruum -iī, n (sc. tempus) mlaj, mesečeva mena: Varr., Amm., omni intermenstruo Ci. ob vsakem mlaju.

lunación ženski spol lunacija, lunine spremembe, lunina mena

lunaison [lünɛzɔ̃] féminin lunino izpreminjanje, lunina mena