hrbét back
za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond
Zadetki iskanja
- insignija samostalnik
1. ponavadi v množini (simbolni predmet) ▸ jelvény, jelképdekanske insignije ▸ dékáni jelvényekrektorske insignije ▸ rektori jelvényekškofovske insignije ▸ püspöki jelvényekcesarske insignije ▸ császári jelvényeknacistične insignije ▸ náci jelvényekviteške insignije ▸ vitézi jelvényekcerkvene insignije ▸ egyházi jelvényekzbiralec insignij ▸ jelvénygyűjtőnositi insignije ▸ jelvényeket hord, jelvényeket viselvladarske insignije ▸ uralkodói jelvényekpapeške insignije ▸ pápai jelvényekžupanske insignije ▸ polgármesteri jelvényekMeč je danes, skupaj z ogledalom in draguljem, ena od insignij japonske vladarske družine. ▸ Manapság a kard – a tükörrel és a drágakővel együtt – egyike a japán uralkodói család császári jelképeinek.
Krona in druge kraljevske insignije so bile sicer položene na mizo v cerkvi, a mu jih niso nadeli. ▸ A templomban a koronát és a többi királyi jelvényt egy asztalra tették, de nem helyezték fel őrá.
V parlamentu hranijo madžarsko kraljevo krono in ostale kraljeve insignije, ki so v določenih obdobjih leta tudi na ogled obiskovalcem. ▸ A Parlamentben őrzik a magyar királyi koronát és a többi királyi jelvényt, melyeket az év bizonyos szakaszaiban megtekinthetnek a látogatók.
2. (prepoznavna lastnost) ▸ jelkép, ismertetőjegy
Navsezadnje ustava ni samo insignija države, temveč tudi temeljna listina, ki določa pravice, dolžnosti itd. ▸ Végül is az alkotmány nemcsak az ország jelképe, hanem az az alapokmány is, amely meghatározza a jogokat, a kötelességeket stb.
Vseeno pa gre za predsednika, za insignijo ali ikono države. ▸ Akkor is a köztársasági elnökről, tehát az ország jelképéről vagy ikonjáról van szól. - izdírati (-am) | izdréti (-drèm)
A) imperf., perf. cavare, estrarre, strappare:
zdravnik je izdrl dva zoba il dentista estrasse due denti
izdirati trn iz roke cavare il pruno dalla mano
izdirati meč iz nožnice sguainare la spada
B) izdírati se (-am se) | izdréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. strapparsi - izvléči (-vléčem)
A) perf. ➞ vleči
1. estrarre, cavare, tirare (fuori):
izvleči žebelj iz deske cavare il chiodo dalla tavola
izvleči meč (iz nožnice) sguainare la spada
izvleči čoln na kopno tirare la barca in riva, all'asciutto, in secco
2. pren. cavare, liberare
3. pren. (priti do česa) cavare, spillare; strappare:
izvleči denar spillare soldi
izvleči skrivnost strappare un segreto
4. mat. izvleči koren estrarre la radice
5. tirare, tracciare righe; rigare
B) izvléči se (-vléčem se) perf. refl.
1. liberarsi; districarsi; svincolarsi
2. pren. cavarsela - koníčast (-a -o) adj. a punta:
koničast meč stocco - krátek (-tka -o)
A) adj.
1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio
2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo
3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve - meč|a2 [ê] srednji spol množina die Wade
obkladek za meča der Wadenwickel
krč v mečih der Wadenkrampf
segati: do meč obleka: wadenlang (sein)
do srede meč voda ipd.: wadenhoch (stehen) - mêček (-čka) m
1. dem. od meč spadino
2. bot. gladiolo, spadacciola (Gladiolus)
3. zool. xifoforo (Xiphophorus) - nad above; over
5° nad ničlo 5 degrees above zero
nad morsko gladino above sea level
moški nad 40 let men over 40
reka nad mostom the river above the bridge
biti star nad 50 let to be over 50
nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
iti nad sovražnika to march against the enemy
sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
nad vsa pričakovanja beyond all expectation - nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyizcedek iz nožnice ▸ hüvelyfolyás, hüvelyváladékkrvavitev iz nožnice ▸ hüvelyvérzésvnetje nožnice ▸ hüvelygyulladássluznica nožnice ▸ hüvelynyálkahártyavlažnost nožnice ▸ hüvely nedvességeokužba nožnice ▸ hüvelyfertőzésstena nožnice ▸ hüvelyfalsuha nožnica ▸ száraz hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.
2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokmeč iz nožnice ▸ kard a hüvelybőlusnjena nožnica ▸ bőrhüvelyokrašena nožnica ▸ díszített hüvelykovinska nožnica ▸ fémtokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.železna nožnica ▸ vashüvelynož v nožnici ▸ kés tokban
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica - nóžnica sheath; anatomija vagina, pl -s, -nae
potegniti iz nóžnice to unsheathe
vtakniti meč v nóžnico to sheathe the sword - nóžnica (za nož in podobno, botanika) gaine ženski spol , fourreau moški spol ; anatomija vagin moški spol
potegniti iz nožnice (meč) dégainer
vtakniti zopet v nožnico (meč) rengainer - nóžnica (bot, za meč) vaina f ; anat vagina f
potegniti iz nožnice (meč) desenvainar (la espada)
vtakniti zopet v nožnico (meč) envainar (la espada) - oberóčen (-čna -o) adj. a due mani; ambidestro:
voj. oberočni meč spadone - oberočn|i [é,ô] (-a, -o) beidhändig
oberočni meč zgodovina der Beidhänder, Zweihänder - opásati ceindre, entourer de quelque chose
opasati si meč ceindre l'épée, se ceindre de son épée
mesto so opasali z bodečo žico la ville fut entourée de fils barbelés - opásati (opášem) | opasováti (-újem) perf., imperf.
1. munire di cinturone, di cintura
2. cingere:
opasati meč cingere la spada
3. (obdati, obdajati) cingere (di) - opásati ceñir
opasati (si) meč ceñir(se) la espada - óster (orodje) sharp, cutting, edged, keen; (koničast) pointed, peaked; (strog) strict, rigid, austere, severe; (bolečina) acute, intense, smart, severe, keen; (glas) sharp, biting, piercing, rigorous, severe; (jezik) sharp; (beseda) poignant, acrimonious; (pogled) penetrating; (poteze v obrazu) cleancut; (zrak) bracing; (kazen) severe; (veter) biting, keen; (popran) hot, piquant, peppery; (vonj ali okus) acrid
óstra konkurenca keen competition
óstri kót an acute angle
óster kis strong vinegar
óster kot meč sharp as a sword
óster mraz sharp frost
óster naboj ball cartridge
óstri ukrepi stern (ali rigorous) measures pl
ona ima zelo óster jezik she has a very sharp tongue
óster ovinek (zavoj) a sharp curve - pokonča|ti1 (-m)
1. (uničiti) vernichten; (razdejati) zerstören
2. (ubiti, pobiti) töten; erledigen; z milostnim strelom: den [Gnadenschuß] Gnadenschuss geben, lovstvo žival: den [Fangschuß] Fangschuss geben, den Fang geben
biblično: vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani alle, die zum Schwert greifen, werden durch das Schwert umkommen
3. mrčes: vertilgen