Franja

brando m knjižno meč

chalybs -ybis, m (gr. χάλυψ)

1. jeklo: O., Sen. tr., Plin., Sil., volnificus V., ferro durior et chalybe Pr.

2. met. jeklo = iz jekla narejena stvar, npr. (jeklen) meč: strictus Sen. tr.; ost kopja ali puščice: Lucan., Val. Fl., Sil.; žvala: Lucan.; železen žebelj: Lucan.; železna ječa: Val. Fl.

clūden -dinis, n (najbrž gr. izpos.; prim. κολοίδιον bodalo, ki se je nosilo poleg meča) meč rim. gledališkega igralca, z rezilom, ki je pri sunku zdrknilo nazaj v ročaj: Ap.

cuchilla ženski spol nož za sekanje, sekira; klina, rezilo; lemež; stružilo; vrezilo; trikotno jadro; oster skalnat greben; meč; prepir; pretep

la cuchilla de la ley meč postave

cuchillo moški spol nož; jeklo, železo; meč; sila, nasilje; bolečina

cuchillo jifero klavni nož
cuchillo de mesa namizni nož
matar con cuchillo de palo počasi do smrti mučiti
pasar a cuchillo poklati, pobiti
es su cuchillo to je žebelj za njegovo krsto
cuchillos pl nožarski izdelki; letalna peresa (ptic)

daga ženski spol bodalo, meč

Degen¹, der, (-s, -) meč (tudi Sport)

durlindana f

1. hist. Rolandov meč

2. šalj. meč

ēnsis -is, m (indoev. kor. ens sovražno zadevati)

1. meč: Varr. fr., Poeta ap. Ci., Lucr., L., H., Tib. idr., lateri adcommodat ensem V., ferit ense Osirim V., ensis aereus V., falcatus ali hamatus O., civilis Sen. rh. rabeljski meč za državljane; facie positi ensis Mel. v podobi ležečega meča; pesn. pl. (o enem meču): Diomedeos Aeneas fugerat enses O.

2. met.
a) vojna, vojska: ensibus ignotis Sil., tuos parvo memorabis enses Stat.; tudi = moritev: lateque vagatus ensis Lucan.
b) kraljevsko dostojanstvo: saevum in populos puer accipit ensem Lucan.
c) ozvezdje Orion: quo sidere vibret Ensis Val. Fl.

épée [epe] féminin meč; rezilo; (= épée de mer) mečarica (riba); figuré vojak; sabljač, borilec z mečem; (= épée de bourrelier) dolgo šilo; harpuna

épée de Damoclès Damoklejev meč
à la pointe de l'épée s silo; z velikimi napori; sijajno
épée à deux tranchants dvorezen meč
épée de chevet stalen spremljevalec, najljubši predmet; najljubša téma
un beau coup d'épée (figuré) lepa neumnost
coup masculin d'épée dans l'eau udarec z mečem v vodo, v prazno; brezuspešen poskus
croiser l'épée križati meče, dvobojevati se
donner des coups d'épée dans l'eau gluhim ušesom pridigati, metati bob ob steno
mettre, pousser à quelqu'un l'épée dans les reins komu nož na vrat nastaviti, ugnati ga
passer au fil de l'épée usmrtiti (quelqu'un koga)
rendre son épée izročiti svoj meč, predati se (o častniku)
transpercer d'un coup d'épée prebosti z mečem

espáda ž (špan. espada)
1. meč
2. bikoborec, ki z mečem zabade bika

espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

fiér -áre n

1. železo

2.
□ fier de călcat likalnik

3. meč

4. pl. okovi

flamberge [-bɛrž] féminin meč

mettre flamberge au vent potegniti meč iz nožnice, napasti, začeti prepir

foil⁴ [fɔil] samostalnik
rapir, meč

framea -ae, f (izpos. iz ger.) germansko kopje, sulica s kratkim majhnim železom: Iuv., Gell., hastas vel ipsorum vocabulo frameas gerunt T.; pozneje tudi meč, vojna sila: Aug., Vulg., Isid.

Galanteriedegen, der, meč, ki se nosi z obleko