Franja

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)

calyculus (caliculus) -ī, m (demin. calyx)

1. popček, cvetlična čašica: Plin., Ap.

2. lupina lupinarjev: Ap.

calyx -ycis, m (gr. χάλυξ; prim. calix) odevalo, od tod

1. cvetlična ali semenska čašica: lilii, rosae Plin.

2. mehkejša lupina sadov: pulvinatus (nucum) c. Plin.

3. voščeni odev, v katerem se hrani sadje: Plin.

4. lupina lupinarjev: Plin.

5. jajčna lupina: ovorum calyces Plin.

6. kalik, neka rastl.: Plin.

cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
de mucha cáscara (Am) zelo pameten

coájă coji f

1. skorja

2. lupina

3. olupek

coque [kɔk] féminin (jajčna, orehova, mandljeva) lupina; zoologie kokon, zapredek; familier školjka; marine, aéronautique trup; v obliki jajčne lupine napihnjeni lasje

œuf masculin à la coque mehko kuhano jajce
coque d'automobile karoserija
coque de noix orehova lupina, familier čolniček
coque de navire ladijski trup

coquille [kɔkij] féminin školjčna lupina; (polževa) hišica; lupina (jajca, oreha ipd); perutninski ali ribji ragu; figuré, familier stanovanje, zgradba; typographie jezikovna, tiskovna napaka; technique kokila, kovinska livarska forma

coquille de beurre košček masla v školjkasti skledici
coquille de noix orehova lupina, familier čolniček
être à peine sorti de sa coquille (familier) biti še moker za ušesi, komaj se iz jajca izleči
rentrer dans sa coquille skriti rogove, ne marati za družbo, umakniti se
sortir de sa coquille priti iz svoje osamljenosti
à qui vendez-vous vos coquilles? portez vos coquilles ailleurs (ali à d'autres)! to pripovedujte komu drugemu!

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

corteccia f (pl. -ce)

1. lubje

2. skorja; lupina:
corteccia del pane skorja kruha; pren. zunanjost, vnanjščina:
fermarsi alla corteccia gledati le zunanjost, površno poznati

3. anat. skorja; korteks:
corteccia cerebrale možganska skorja

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

corteza ženski spol drevesna skorja, lubje; skorja; lupina; neizbrušenost, grobost, neuglajenost; revščina

corteza crujiente hrustava (krušna) skorja

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

écaille [ekaj] féminin luska, luskina; lupina (ostrige, školjke); želvovina; opilek; iver

en écaille luskinast, luskav
peigne masculin en écaille blonde glavnik iz svetle želvovine
tomber par écailles luščiti se, odkrušiti se
les écailles lui sont tombées des yeux (figuré) oči so se mu odprle

écale [ekal] féminin (orehova, mandljeva) lupina, (kostanjeva) luščina; strok

écorce [ekɔrs] féminin (drevesna) skorja, lubje; (orehova, oranžna, melonina ipd.) lupina; figuré površina, videz, zunanjost

écorce cérébrale skorja velikih možganov
écorce du globe, terrestre zemeljska skorja
faire un sifflet en écorce de châtaignier narediti piščal iz kostanjeve skorje
graver une date sur l'écorce vrezati datum v drevesno skorjo
juger du bois par l'écorce soditi les po skorji

enveloppe [ɑ̃vlɔp] féminin zalepka, kuverta; ovoj, omot: knjižni ovitek; mrežica za lase; ovojni list (cigare); papirnata vrečka; skorja (drevesa); anatomie, botanique koža, kožica; zoologie lupina; technique plašč(pri pnevmatiki); ohišje; figuré zunanja oblika, zunanjost

enveloppe isolante izolacija
enveloppe de cuir d'un ballon de football usnje žoge
enveloppe deuil zalepka s črnim, žalnim robom
enveloppe (des pneus) plašč(pri pnevmatiki)
enveloppe protectrice zaščitni ovoj
coller l'enveloppe zalepiti kuverto
décacheter l'enveloppe odlepiti, odrezati kuverto na enem kraju
mettre une lettre sous enveloppe dati pismo v kuverto
timbrer l'enveloppe nalepiti znamko na kuverto

epicarpo m bot. lupina (pri sadežu)

Fruchttopf, der, lupina

găoáce -óci f lupina, luščina