Franja

husk [hʌsk]

1. samostalnik
botanika strok, lupina, luščina, mekina, ličje
figurativno prazna lupina
množina, (tudi figurativno) pleve
tehnično okvir, obod; suh kašelj (pri govedu)
ameriško, sleng fant, možakar

2. prehodni glagol
luščiti, ličkati

līgnum -ī, n (morda „nabrano dračje“, „nabrana drva“ in sor. z legere)

1. poleno, drvo, pl. (ki je bil v rabi pred sg.) līgna drva, polena (naspr. materia les): lignum caedere Pl., ligna caedentes Vulg. drvarji, ligna in caminum Ca., ab legendo ligna quoque, quod ea caduca legebantur in agro, quibus in focum uterentur Varr., ignem ex lignis viridibus … fieri iussit Ci., ligna et sarmenta circumdare ignemque subicere coeperunt Ci., noctu ligna contulerunt circa casam N., ligna exstruere L. nagrmaditi drva (za grmado), exstruere focum lignis H., ligna super foco large reponere H., aridum l. H., ligna senex minuit concisaque construit arte O. je nacepil drva, ligna virentia Sen. ph., fascis lignorum T., Ap., materia est, quae ad aedificandum necessaria est, lignum, quidquid comburendi causā paratum est Ulp. (Dig.); preg.: in silvam ligna ferre H. = kaj nepotrebnega (odvečnega, nesmiselnega) storiti (delati).

2. les: calcei ex ligno facti P. F. cokle.

3. meton.
a) lesene stvari, npr. α) držaj kopja, kopjišče (naspr. ferrum): Sen. ph., fisso transit praecordia ligno V. β) ročnik (držaj, ročaj) puščice (naspr. spiculum): Cu. γ) lesen možicelj na poteg, (viseča) lutka, marioneta: mobile l. H. δ) pisalna deščica: vana supervacui dicens chirographa ligni Iuv. ε) usodno poleno: fatale l. O. ζ) lesena krava: Pasiphaë ligno decepit taurum O. η) leseni (trojanski) konj: inclusi ligno Achivi V. ϑ) pesn. = drevo: oleaster nautis venerabile lignum V., agro qui statuit meo te triste lignum, te caducum in domini caput H., olim truncus eram ficulnus, inutile lignum H., ligna fructifera Aug. ι) križ: Aug.
b) kar je trdega pri sadju, lupina, luščina, koščica, pečka: aliquarum intus bacae, foris lignum Plin., quarum (bacarum) intus lignum et extra caro Plin.
c) „les“ = hiba v miznih ploščah, če lesne žile niso ne valovite ne progaste: mensae vitia: lignum — ita vocatur materiae surda et indigesta simplicitas Plin.

ljȕska ž
1. lupina, luščina: ljuska od oraha, jajeta, od voćaka
2. luskina: ljuska od ribe
3. trska, iver: ljuska od tesanja
4. dial. jajce

ljùštura ž
1. lupina, olupek, luščina: -e od bučnog sjemena
2. školjčna lupina, polževa hišica, želvina hišica
3. koruzno ličje
4. ježica, oplodje pečkastih sadežev
5. zatvarati se u svoju -u = ne izlaziti iz svoje -e zapirati se v svoj svet

lobus -ī, m (gr. λοβός) lusk, luska, luščina, strok: Ap. h.

òblog m
1. ovitek, obkladek: metati hladne -e na ranu, na glavu
2. obloga: konverter je obložen bazičnim dolomitnim -om
3. luščina, strok: semenje ispada iz svojih obloga
4. segment platišča

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

peel¹ [pi:l] samostalnik
lupina, luščina (sadja, zelenjave)

pelure [pəlür, plür] féminin olupek; luščina, strok; populaire obleka, plašč

papier masculin pelure tanek, prosojen papir

pod² [pɔd] samostalnik
botanika strok, luščina
zoologija sviloprejkin zapredek, varnostni ovoj, vreča pižmarjev; mreža za lov na jegulje
sleng vamp, trebuh

sleng in pod noseča

putāmen -inis, n (putāre) lupina, luščina, strok: Pl., Varr., Col., Val. Max., Petr., Fest. idr., iuglandium putamina Ci. orehove lupine, putamen ovi Plin. jajčna lupina, fabae Plin. bobov strok, ervi Plin., mali Punici Plin.

rind [ráind]

1. samostalnik
skorja; lupina, luščina; koža (slanine)
figurativno zunanji videz, površina

to take the rind off odstraniti skorjo (lupino) od

2. prehodni glagol
odstraniti skorjo, olupiti, oluščiti

coarse-rinded (ki je) hrapave skorje
smooth-rinded gladke skorje

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

skin¹ [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga

skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

vaina ženski spol nožnica (za meč); kórice (za nož); strok, luščina; tulec

talla (tāla) -ae, f (menda sor. s tālea) čebulna luščina, čebulni olupek: flebile cepe simul lacrimosaeque ordine tallae Luc. ap. Non., tallam alii folliculum cepae … Fest., P. F.

λοπός, ὁ (λέπω) ep. luščina, lupina, kožica.