Franja

amábil -ă (-i, -e) adj. ljubezniv, prijazen

amabile agg.

1. ljubezniv, prijeten

2. nekoliko sladek, sladkast (vino)

amābilis -e, adv. amābiliter (amāre)

1. ljubezni vreden, ljubezniv (naspr. invisus, odibilis): ut ameris, amabilis esto O.; z dat.: amabilior (dražja) mihi Velia fuit, quod te ab ea sensi amari Ci. ep., adulescens amabilis turbae Sen. ph., erat cunctis hominibus amabilis Vop. obče priljubljen; o stvareh ljubezniv = všeč(en), prijeten, ljubek, mil: mores Ci., carmen, frigus H., insania H. ljubka zmama, sententia Sen. rh., amabilissimum nodum amicitiae tollere Ci., nec sine te (Venere) fit laetum neque amabile quidquam Lucr., libertas... lusit amabiliter H. nedolžno nagajivo.

2. zmožen vzbuditi ljubezen: nihil est amabilius... quam morum similitudo Ci. nič ne vzbudi ljubezni prej kakor...

3. adv. ljubeznivo = zaljubljeno, ljubezni polno: amabiliter in aliquem cogitare Antonius in Ci. ep., vultum suum super cervicem alicuius ponere Petr., spectet amabilius iuvenem O.

amable ljubezniv, dober, ustrežljiv

amable para con alg. ljubezniv s kom
amable en el trato priljuden

amante ljubezniv, ljubeč

amante de la paz miroljuben
amante m ljubimec, ljubček
amantes pl ljubimca, ljubavna dvojica
amante f ljubica, prijateljica

amène [amɛn] adjectif prijeten (kraj); ljubezniv, vljuden

amiable [éimiəbl] pridevnik (amiably prislov)
prijazen, ljubezniv, družaben, privlačen

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amorevole agg. ljubezniv, mil:
parole amorevoli ljubeznive besede

amoroso

A) agg.

1. ljubeč:
madre amorosa ljubeča mati

2. ljubezniv, pozoren:
parole amorose ljubeznive besede

3. ljubezenski:
vicende amorose ljubezenski pripetljaji
poesia amorosa ljubezenska poezija
filtro amoroso ljubezenski napoj

4. glasba amoroso:
andante amoroso ○

B) m (f -sa)

1. zaljubljenec, zaljubljenka; ljubček, ljubica; zaročenec, zaročenka

2. gled. zaljubljenec (vloga v italijanskem gledališču)

amoroso zaljubljen; nežen, ljubezniv; prijeten

carta amorosa ljubezensko pismo

attentionné, e [-sjɔne] adjectif pozoren, ustrežljiv, obziren, ljubezniv

être très attentionné pour ses parents biti zelo pozoren, dober, ljubezniv do staršev

bellus 3 (pogovorno iz *benulus, *benlus, demin. *benus = bonus, prim. bene)

1. lep, čeden, ličen, ljubek, prijeten: nimis bella es atque amabilis Pl., bella puella O., Cat., Mart., cui videbaris bella? Cat., puer bellus Cat., deprensi non bella est fama Treboni H. (prim. bona fama), carmina bella Mart., subsidium bellissimum senectuti otium Ci., occasio bellissima Petr., vinum bellissimum Col.; bellum est (z inf.) preljubko je, prelepo je: bellum est aliquo exire, est bellum aliquem libenter odisse Ci. ep.

2. vljuden, priljuden, olikan, ustrežljiv, ljubezniv, udvorljiv, galanten, poseb. do žensk (v slabem pomenu o zaljubljencu): hospes Pl., homo et bellus et humanus Ci., homo bellus Ci. ep., Varr. ap. Non., Cat., Mart. udvorljiv, galanten, illam esse amicam tui viri bellissimi (v slabem pomenu) Pl.

3. čil, zdrav (po počutju): fac bellus revertare Ci. ep., bellissimum hercle vidi et taciturnissimum (ostium) Pl.

4. pren. (o notranji dobroti in lepoti) dober: in quo Graeci belliores quam Romani nostri Varr. ap. Non., bellus es arte lyrae, bellus es arte pilae Mart. — Adv. bellē

1. lepo, dobro, ljubko, prijetno, vljudno, olikano, dvorljivo: Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart., sequere istum bella belle Pl., fatetur se non belle dicere posse Ci., belle negare Ci. dvorljivo, belle adhuc Ci. doslej gre še prav dobro, sumus ambo belle curiosi Ci. ep. sva prava radovedneža, cum hoc fieri bellissime posset Ci. ko se je dalo to prav gladko dognati, Corcyram bellissime navigavimus Ci. ep., ferre aliquid fronte et vultu bellissime Ci. ep. s prav vedrim čelom in obrazom, prav dobre volje; occ. kot izraz pohvale = dobro! prav! izvrstno! „belle“ et „festive“ nimis saepe nolo Ci., euge tuum et belle Pers.

2. (o počutju) belle se habere ali samo belle habere dobro se imeti, zdrav biti: accepi ab Aegypta Atticam plane belle se habere Ci. ep., Tullia nostra recte valet, Terentia minus belle habuit Dolabella in Ci. ep.; podobno: belle est alicui Ci. ep. dobro se ima kdo, dobro se godi komu, belle est aliquid Ci. ep. dobro se vede kaj.

3. medic. belle facere dobro deti, ugodno vplivati: Ca.

benigno agg.

1. dober, dobrohoten, ljubezniv

2. blag, prizanesljiv, naklonjen:
sorte benigna naklonjena usoda

3. med. ugoden, benigen:
decorso benigno ugoden potek (bolezni)
tumore benigno benigni tumor

bland [blænd] pridevnik (blandly prislov)
mil, blag, mehek, pohleven, nežen; vljuden, ljubezniv

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

caressing [kərésiŋ] pridevnik (caressingly prislov)
ljubkovalen, ljubezniv; ljubeč

carezzevole agg. ljubezniv, blag, popustljiv:
voce carezzevole ljubezniv glas; lahen, nežen, prijeten

cariñoso ljubezniv, nežen, dohrohoten, prijazen

charmant, e [šarmɑ̃, t] adjectif očarljiv, dražesten, mičen; ljubezniv, prijeten

Prince masculin charmant pravljični kneževič, lep mladenič