Franja

blížnji cercano; vecino, convecino; próximo; contiguo; inminente

bližnji sorodnik pariente m cercauo
bližnja nevarnost peligro m inminente
ljubezen do bližnjega amor m al prójimo

Bog samostalnik
tudi z malo začetnico, v ednini (najvišje bitje v krščanstvu) ▸ IstenBog je na prvem mestu, saj je ljubezen do Boga "največja in prva zapoved". ▸ Isten az első, hiszen az Isten iránti szeretet „a legnagyobb és első parancsolat”.

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

brat samostalnik
1. (sorodnik) ▸ testvér, fiútestvér, fivér
2. (pripadnik skupine) ▸ hittestvér, testvér, társRusija, slovanska velesila, ima torej jasno dolžnost, da pomaga malim slovanskim bratom. ▸ Oroszországnak, a szláv nagyhatalomnak tehát elemi kötelessége, hogy segítsen nekünk, szláv kistestvéreinek.

3. (pripadnik verskega reda) ▸ barát, hittestvér, testvér
4. (sorodna stvar) ▸ testvérPrototip novega BMW serije 3 je sicer še zamaskiran, a njegove poteze nakazujejo, da bo podoben večjemu bratu serije 5. ▸ A 3. szériás új BMW prototípusa egyelőre még rejtett, de jellemzői arra utalnak, hogy hasonló lesz az 5. szériás nagy testvéréhez.

bratovsk|i (-a, -o) brüderlich, Bruder- (ljubezen die Bruderliebe)

brát(ov)ski fratemal; fraterno

bratovska ljubezen cariño m fraternl
bratovski spor, bratovska nesloga discordia f entre hermanos

bratsk|i (-a, -o) brüderlich; med brati in sestrami: geschwisterlich; Bruder- (ljubezen die Bruderliebe, stranka die Bruderpartei, dežela das Bruderland, ljudstvo das Brudervolk)

čuten pridevnik
1. (povezan s čuti) ▸ érzéki, érzékelő, érző
2. (telesen, kot nasprotje umskemu) ▸ érzéki
3. (ki vzburja čute) ▸ érzéki

čúten (-tna -o) adj.

1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
čutni organ organo dei sensi
čutna zaznava percezione sensibile
čutna narava natura sensibile
anat. čutni živec nervo sensibile
filoz. čutni svet mondo sensibile
psih. čutna prevara illusione dei sensi

2. sensuale, carnale:
duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
čutno poželenje appetito carnale
čutne ustnice labbra sensuali

čútiti (-im)

A) imperf. ➞ začutiti

1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare

dejav|en (-na, -no) aktiv; tätig; (živahno delujoč) rege; kršitev ipd.: positiv (pogodbe : positive Vertragsverletzung); dejavno podpirati ipd.: tatkräftig
biti dejaven tätig sein, sich betätigen (kot als), tehnika in Tätigkeit sein
religija dejavna ljubezen tätige Liebe
dejavno kesanje tätige Reue

dolgováti (-újem) imperf. dovere, essere debitore (tudi ekst.):
komu dolgovati tisoč evrov essere debitore a qcn. di mille euro
dolgovati staršem ljubezen in hvaležnost dovere amore e riconoscenza ai genitori

domovin|a ženski spol (-e …) die Heimat (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, figurativno), das Vaterland; dežela, država: das Heimatland, der Heimatstaat
druga domovina die Wahlheimat
matična domovina das Mutterland
prvotna domovina die Ursprungsheimat
brez domovine vaterlandslos
ljubezen do domovine die Vaterlandsliebe, die Heimatliebe

domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
izgnati iz domovine expulsar del propio país
poslati nazaj v domovino repatriar
vrniti se nazaj v domovino repatriarse
imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria

domovínski (-a -o) adj. di, della patria; patrio; patriottico; di residenza; di cittadinanza:
domovinska ljubezen amor di patria
domovinska občina comune di residenza
domovinska pesem canzone patriottica
jur. domovinska pravica diritto di residenza; ekst. diritto di cittadinanza
domovinski list certificato di cittadinanza

drugospôlen (-lna -o) adj. di altro sesso, eterosessuale:
drugospolna ljubezen amore eterosessuale

fízičen (-čna -o) adj.

1. (telesen) fisico; manuale:
fizični napor sforzo fisico
fizična moč forza fisica
fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
fizična privlačnost attrazione fisica
fizični odpor ripugnanza fisica
fizična ljubezen amore fisico, corporeo
fizično delo lavoro manuale
fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

2. (stvaren, predmeten) reale:
fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
fizični svet mondo reale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fizična geografija geografia fisica
geogr. fizična karta carta fisica
šport. fizična kultura cultura fisica
jur. fizična oseba persona fisica

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

glasb|a ženski spol (-e …) die Musik, -musik (alpska Alpenmusik, baletna Ballettmusik, cerkvena Kirchenmusik, ciganska Zigeunermusik, četrttonska Vierteltonmusik, črnska Negermusik, dvanajsttonska Zwölftonmusik, domača Hausmusik, filmska Filmmusik, s plošč Schallplattenmusik, instrumentalna Instrumentalmusik, klavirska Klaviermusik, komorna Kammermusik, koncertna Konzertmusik, ljudska Volksmusik, odrska Bühnenmusik, Theatermusik, operetna Operettenmusik, operna Opernmusik, orgelska Orgelmusik, orkestrska/orkestralna Orchestermusik, plesna Tanzmusik, programska [Programmusik] Programmmusik, razpoloženjska Stimmungsmusik, resna E-Musik, rockovska Rockmusik, salonska Salonmusik, zabavna Unterhaltungsmusik)
glasba po željah das Wunschkonzert
serialna glasba serielle Musik
… glasbe/glasbo Musik-
(ljubezen do die Musikliebe, prijatelj Musikfreund, sociologija Musiksoziologie, teorija Musiktheorie, učitelj Musiklehrer, zgodovina Musikgeschichte, zgodovinar Musikhistoriker, akademija Musikakademie)

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina