Franja

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.

affection [əfékšən] samostalnik (for, towards)
naklonjenost, ljubezen, vdanost, čustvo; razpoloženje; obolenje

to have an affection for s.o. rad koga imeti
to set one's affections upon vzljubiti koga

affection [afɛksjɔ̃] féminin

1. nagnjenost; ljubezen, privrženost

2. obolenje, bolezen, bolehanje

affection paternelle očetovska ljubezen
prendre quelqu'un en affection vzljubiti koga
il souffre d'une affection chronique de la gorge boleha na kroničnem obolenju grla

affectionateness [əfékšnitnis] samostalnik
vdanost; ljubezen, nežnost, prisrčnost

affectus (adfectus) -ūs, m (afficere, adficere)

1. (kot posledica kakih vplivov nastalo) telesno ali duševno stanje: supersunt alii corporis affectus Cels., animi affectus in bono viro laudabilis Ci. duševnost; occ. razpoloženje, volja, čustvo, čut: mentis O., adfectu tacito laetaris O., dubiis adfectibus errat O., ad omnes adfectus impetu rapimur Cu., signa diversos affectus exprimentia Plin., affectus concitati, mites atque compositi, vehementer commoti, leves, dulciores, mitiores Q., affectūs movere Q.

2. trdna volja: quia affectu carent Icti., aff. furandi Icti.

3. (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje, strast, pohlep: vereri, ne se... inani ac puerili mentis affectu efferret Cu., affectus sunt motus animi improbabiles, subiti et concitati Sen. ph., affectus erumpunt, frigescunt, languescunt, tepent Q., avaritiae, metūs, amoris affectus Q., cohibere affectus Plin. iun., opes atque inopiam pari affectu concupiscun t T.; occ. (o nežnem nagnjenju) nagnjenje, naklonjenost, dobrohotnost, ljubezen: aff. erga fratris filiam Plin. iun., affectum parentis exhibere Plin. iun., affectibus meis satis est Plin. iun., parentis affectum unicum praestitit Suret.; met. v pl.: ljubljene stvari, ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: tenuit nostros hac obside Lesbos adfectus Lucan., carissimis orbatus affectibus Ap.

affētto² m

1. naklonjenost, ljubezen:
affetto fraterno bratovska ljubezen
nutrire, serbare affetto per, verso qcn. ljubiti koga, gojiti ljubezen do koga

2. ljubezen (predmet ljubezni):
il cane era il suo unico affetto pes je bil njegova edina ljubezen

3. glasba okrasek

affezione f

1. ljubezen, naklonjenost, nagnjenje:
nutrire affezione per la famiglia gojiti ljubezen do družine
prezzo d'affezione ljubiteljska cena (cena, ki presega realno vrednost)

2. med. obolenje, afekcija:
affezione bronchiale bronhialno obolenje

afición ženski spol nagnjenje, vdanost, (posebna) ljubezen; vnema; diletantstvo, ljubiteljstvo, amaterstvo, častilstvo

afición ciega razón ljubezen je slepa

amistad ženski spol prijateljstvo, ljubezen, nagnjenje, naklonjenost; poznanstvo

amistades pl sprava, pomirjenje
hacer las amistades spraviti (pomiriti) se
romper las amistades spreti se, skregati se

ȃmor m (lat. amor) amor, ljubezen

amor moški spol ljubezen, nagnjenje, privrženost, vdanost; veliko hrepenenje; ljubček, ljubica; volja, privolitev; užitek, naslada

amor platónico platonska ljubezen
amor propio samoljubje
al amor de la lumbre pri ognju (ognjišču)
a su amor po njegovi volji
en amor y compaña v miru in slogi
por amor de mí zaradi mene, meni na ljubo
¡por amor de Dios! za božjo voljo!
hacer (el) amor a alg. dvoriti komu
amores pl ljubimkanje, ljubezenska znanja
mis amores moj ljubi, moja ljuba
con mil amores od srca rad

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

amór -uri n ljubezen
□ amor propriu samoljubje

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

amour [əmúə] samostalnik
ljubezen; intriga

amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
amour de soi samoljubje
par amour de zaradi, zavoljo
pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
pour l'amour de Dieu za božjo voljo
les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi

antīquitās -ātis, f (antīquus)

I.

1. prejšnji čas, stari čas, stara doba, stari vek, starodavnost, davnina: L. idr., antiquitatis monumenta Ci., fabulae ab ultima antiquitate repetitae Ci.

2. met.
a) starodavnost = starodavni dogodki, zgodovina starodavnosti: memoriam antiquitatis colligere Ci., non abhorrens a studio antiquitatis Ci., aliquid de antiquitate ab eo requirit N., antiquitatis amator N., nimius antiquitatis admirator Q., Germanicus Aegyptum proficiscitur cognoscendae antiquitatis T.; pogosto pl. antiquitates starine, starožitnosti = stare (starodavne) bajke ali uredbe, starodavni spomeniki, stara zgodovina, zgodovina starodavnosti (poseb. kot naslov knjig): antiquitates Graecorum T., Varro humanarum antiquitatum libro Plin.
b) konkr. starodavniki: Cn. Pompeius non modo eorum hominum, qui nunc sunt, gloriam, sed etiam antiquitatis memoriam virtute superavit Ci. dejanja starodavnih junakov.
c) stara navada (šega): sermonis Ci., spectaculorum T.; grajalno: Augustus quaedam ex horrida antiquitate ad praesentem usum flexit T.; poseb. dobra stara navada, stara poštenost (pravičnost, nravstvena čistost): qui documentum fuit virtutis, antiquitatis, prudentiae Ci., divina gravitas plena antiquitatis Ci., duobus his gravissimae antiquitatis viris sic probatus fuit Ci., cum... (Agrippinam) unicum antiquitatis specimen appellarent T.
č) = vetustas (visoka) starost: religionis Ci., generis Ci., N., T., eorum sacrorum eadem est antiquitas, quae ipsius urbis Ci. —

II. posebna obzirnost, ljubezen: tantum antiquitatis curaeque maioribus pro Italica gente fuit S. ap. Serv.

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

àšik m (t. ašyk, ar.)
1. ljubezen, ljubezenski zanos: ne misli više o -u sa curama
2. ljubimec, ljubček: -a joj uzeše u vojsku
3. neskl. prid. zaljubljen: ašik se učiniti zaljubiti se; ja sam se ašik učinio na Mejrimu

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot