Franja

Literaturzeitschrift, die, literarni časopis

lucubration [l(j)u:kjubréišən] samostalnik
nočno delo, pedantno napisano delo
množina literarni napor

miscellanées [-sɛlane] féminin pluriel znanstveni, literarni članki razne vsebine

Mod [moud, mɔd] samostalnik
glasbeni in literarni festival škotskih gorjancev

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

plagiario m (f -ia) plagiator, plagiatorka; literarni tat

plagiārius -iī, m (plagium) ugrabitelj ljudi („ljudokradec“), trgovec z ljudmi („ljudotržec“): Ulp. (Dig.), Vulg., renuntiari tibi Licinium plagiarium cum suo pullo milvino tributa exigere Ci. ep., inter avaros, circumscriptores, latrones, plagiarios unum esse, cui noceri non possit Sen. ph.; metaf. (šalj.) književni tat, literarni zmikavt: hoc si terque quaterque clamitaris, impones plagiario pudorem Mart.

preceptista moški spol učitelj; instruktor; literarni teoretik, estet

pseudograph [sjú:dəgra:f] samostalnik
literarni ponaredek

reading tujka angl. m invar.

1. monografija, monografska zbirka

2. literarni večer

ruelle [rɥɛl] féminin uličica, ozka ulica; prostor med posteljo in steno; v 17. stoletju spalnica, v kateri so gospe višjih krogov sprejemale in ki so postale mondeni in literarni saloni

mettre un fauteuil dans la ruelle postaviti naslanjač med posteljo in steno

литкружок m = литературный кружок literarni krožek

atlas¹ moški spol (-a …) geografija der Atlas (sveta Weltatlas, jezikovni Sprachatlas, literarni Literaturatlas, priročni Handatlas, šolski Schulatlas, zvezdni Sternatlas)

cercle [sɛrkl] masculin krog; obod; obroč; krožek, klub, družba; področje, območje

en cercles v sodu (o vinu)
cercle administratif, des affaires upravno, poslovno področje
cercle circonscrit, inscrit očrtani, učrtani krog
cercle de l'existence življenjski krog
cercle littéraire literarni krožek
cercle de lecture bralni krožek
cercle magique ris
cercle militaire oficirski kazino
cercle polaire polarni krog
cercle de tonneau obroč pri sodu
cercle tropique (géographie) povratnik
cercle vicieux začarani, blodni krog; položaj brez izhoda
faire, former (un) cercle autour de zgrniti se okrog
fonder un cercle ustanoviti krožek

drobíž (-a) m

1. spiccioli, moneta spicciola, ekst. soldi;
drobiž in debeliž spiccioli e soldoni
menjati v drobiž cambiare in spiccioli

2. pren. bambini, frugoli

3. pren. minutaglia, oggetti minuti:
literarni drobiž brevi scritti, brani

esej samostalnik
1. (literarno delo) ▸ esszéV slovenščini je objavil osem zbirk esejev in šest pesniških zbirk. ▸ Szlovén nyelven nyolc esszégyűjteményt és hat verseskötetet jelentetett meg.

2. šolstvo (pisni izdelek) ▸ esszéZ esejem iz materinščine se 5. maja začenja spomladanski del splošne mature. ▸ Május 5-én kezdődik az általános érettségi tavaszi vizsgaidőszaka az anyanyelvi esszével.
Povezane iztočnice: razpravljalni esej, interpretativni esej, maturitetni esej

esejist samostalnik
(pisec) ▸ esszéíró, esszéistaPesnik, prevajalec in esejist je marca dopolnil 85 let. ▸ A költő, műfordító és esszéíró márciusban töltötte be 85. évét.

feuilleton [fœjtɔ̃] masculin feljton, podlistek; članek v stalni rubriki

feuilleton littéraire članek v stalni literarni rubriki
roman-feuilleton masculin roman v nadaljevanjih

film¹ moški spol (-a …)

1. trak: der Film, -film (barvni Farbfilm, črno-beli Schwarzweißfilm, negativni Negativfilm, negativni barvni Umkehrfilm, normalni Normalfilm, ozki Schmalfilm, pozitivni Positivfilm)

2. avtorsko delo: der Film, der Kinofilm, -film (nemi Stummfilm, zvočni Tonfilm, dokumentarni Dokumentarfilm, eksperimentalni Studiofilm, erotični Sexfilm, gangstrski Gangsterfilm, igrani Spielfilm, kratki Kurzfilm, kultni Kultfilm, ljubezenski Liebesfilm, lutkovni Puppenfilm, Puppentrickfilm, mladinski Jugendfilm, normalni Normalfilm, o naravi Naturfilm, operetni Operettenfilm, pornografski Pornofilm, poučni Lehrfilm, reklamni Werbefilm, revijski Revuefilm, risani Trickfilm, Zeichentrickfilm, televizijski Fernsehfilm, underground Undergroundfilm, Untergrundfilm, vojni Kriegsfilm, zabavni Unterhaltungsfilm, za široko platno Breitwandfilm, znanstvenofantastični Science-fiction-Film, živalski Tierfilm)
film po literarni predlogi die Verfilmung (eines Romans …)
|
… filma Film-
(avtor der Filmautor, producent der Filmproduzent, režiser der Filmregisseur, naslov der Filmtitel, kritika die Filmkritik, ocena die Filmbesprechung, premiera die Filmpremiere, režija die Filmregie)
za film Film-
(lepilo der Filmkitt, nagrada der Filmpreis)
akademija za film in televizijo die Film-und-Fernsehakademie
strokovnjak za film der Cineast
predavanje s filmom der Filmvortrag
vloga v filmu die Filmrolle
snemati film Filmaufnahmen machen
snemati film po literarni predlogi (ein literarisches Werk) verfilmen
igrati: film igra v kinu X dieser Film läuft im Kino X
film se je utrgal es kam zu einem [Filmriß] Filmriss, figurativno človeku: er hatte einen [Filmriß] Filmriss

film samostalnik
1. (posneta zgodba) ▸ filmJe lažje narediti film po literarni predlogi ali po svojem scenariju? ▸ Irodalmi alkotás vagy saját forgatókönyv alapján könnyebb filmet készíteni?
Film je bil nominiran za tri oskarje. ▸ A filmet három Oscar-díjra jelölték.
Film je posnet po resnični zgodbi. ▸ A film igaz történeten alapul.
Povezane iztočnice: celovečerni film, dokumentarni film, akcijski film, animirani film, erotični film, grozljivi film, biografski film, igrani film, risani film, pustolovski film, romantični film, gorniški film

2. neštevno (ustvarjalna dejavnost) ▸ filmOba igralca sta zvezdniški ikoni evropskega filma. ▸ Mindkét színész az európai film ikonikus sztárja.Že leta 1965 se je kot študent začel ukvarjati s filmom. ▸ Már 1965-ben diákként elkezdett filmmel foglalkozni.

3. (trak za snemanje) ▸ filmKaj storiti s praznimi škatlicami za film v dobi digitalne fotografije? ▸ Mihez kezdjünk az üres filmdobozokkal a digitális fényképezés korában?Povsod se je trudil in znal ujeti na film lepote in znamenitosti dotične dežele. ▸ Mindenhol keményen dolgozott, és sikerült is filmre vinnie az adott ország szépségeit és látnivalóit.
Čakam, da bodo razvili film in izdelali slike. ▸ Várom, hogy előhívják a filmet és elkészítsék a képeket.

4. (tanek sloj) ▸ film, filmrétegZaščitni sprej, ki naredi neviden zaščitni film, za barvane lase. ▸ Védőspré festett hajra, amely láthatatlan védőfilmréteget képez.
Kdor si mastno kožo preveč redno umiva, ji odvzame njen naravni zaščitni film. ▸ Aki túl gyakran mossa a zsíros bőrét, az megfosztja annak természetes védőrétegétől.Na stekleno ploščo so nanesli tanek film iz posebne umetne smole. ▸ Az üveglapra egy különleges műgyanta filmet vittek fel vékony rétegben.

5. (miselna predstava) ▸ filmPred očmi se mi je odvrtel film mojega življenja. ▸ A szemem előtt lepergett életem filmje.
Nepremično zrem v strop in v glavi se mi vrti film. ▸ Mozdulatlanul bámulom a mennyezetet, és forog a film a fejemben.
Še vedno se mi vsako jutro zelo na hitro odvrti film mojega otroštva. ▸ Még mindig minden reggel gyorsan lepereg előttem gyerekkorom filmje.