Franja

bucca (būca) -ae, f (prim. gr. βύκτης tuleč, lat. būcina)

1. (napeto) lice (genae lice kot del obraza): Pl., Varr. fr., Pers., Iuv. idr., erant illi fluentes... buccae Ci., quin Iuppiter illis ambas iratus buccas inflet H., extenti buccarum sinus Plin. (o regljavih žabah), gemina quaedam buccarum inanitas Plin., durae buccae fuit Petr.; preg.: dicere (garrire, loqui, scribere), quidquid (quod) in buccam venerit Ci. ep., Mart., Aug. in elipt.: quidquid in buccam Ci. ep. kar pride komu na jezik (na misel).

2. met.
a) vulg. grižljaj, zalogaj: bucca panis Petr., Mart. ali placentae Mart.
b) (o osebah) kdor napihuje lica, licman, napetoličnež. α) cornicen: Iuv. β) o slabem odvetniku, ki se med govorom smešno razvnema: Iuv. γ) = zajedavec, prisklednik, skledolizec: Petr.

cacha ženski spol (debelo) lice

enamorado hasta las cachas do ušes zaljubljen

cachete moški spol (debelo) lice; udarec s pestjo v obraz; bikoborba nož, bodalo

carrillo moški spol lice

comer (masticar) a dos carrillos pohlepno jesti, s polnimi usti jesti; opravljati hkrati dve donosni službi; biti dvojezičen

chap² [čæp] samostalnik
čeljust, lice, gobec

to lick one's chaps uživati, veseliti se česa

cheek¹ [či:k] samostalnik
lice, obraz
pogovorno predrznost, nesramnost
množina, tehnično stranski deli raznih strojev

cheek by jowl tesno skupaj, zelo zaupno
none of your cheek! ne bodi tako predrzen!
hollow cheeked upadlih lic
with one's tongue in one's cheek neodkritosrčno; hudomušen
pogovorno to one's own cheek vse samo zase

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.

countenance¹ [káuntinəns] samostalnik
zadržanje; pojava, zunanjost, lice; zadržanost; opora
figurativno podpora; odobravanje, naklonjenost; duševni mir

to change one's countenance spremeniti izraz obraza, prebledeti
to keep one's countenance premagovati se, ne se smejati
to give (ali lend) countenance pomagati komu, bodriti ga
to put out of countenance zmesti, zbegati, osramotiti
to keep in countenance bodriti, podpirati
in countenance zbran, nemoten
to stare out of countenance s pogledom zbegati
to lose countenance vznemiriti se, izbruhniti
the knight of woeful countenance vitez žalostne postave

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

dritto

A) agg.

1. (diritto) raven

2. pog. zvit, prevejan:
è tipo di poche parole ma dritto možak je redkobeseden, a presneto zvit

B) m

1. pog. zvitež, prefriganec

2. prednja, prava stran; lice

C) avv. naravnost:
andare dritto allo scopo iti naravnost k cilju
per dritto o per traverso tako ali tako
rigare dritto delati, kot je treba
tirare dritto per la propria strada iti svojo pot

endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)

à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

faţă feţe f

1. obraz, lice, obličje

2.
□ faţă de masă prt

3.
□ faţă de pernă prevleka za blazino

4. ploskev, stran

5.
□ în faţă spredaj, pred; nasproti
□ din faţa izpred
□ cel din faţă sprednji
□ faţa de prep. do; vpričo

frís m (nj. dijal. Gefrieß) nisko razg. lice: ti bom fris stavšala
nagrdiću ti lice

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

front [frɔ̃] masculin čelo; glava, obraz, lice; sprednja stran; politique, militaire fronta (tudi vremenska), bojna črta; figuré (pre)drznost

de front od spredaj, na isti višini, vštric, figuré direktno, neposredno, brez ovinkov, naravnost, istočasno, skupaj
sur front large, étroit na široki, ozki fronti
sur l'ensemble du front na vsej fronti
attaque féminin de front čelni, frontalni napad
combattant masculin de front borec na fronti
guerre féminin sur deux fronts, sur plusieurs fronts vojna na dveh, na več frontah
tracé masculin du front linija fronte
front bombé, fuyant izbočeno, nazaj potisnjeno čelo
front chaud, froid, d'orage, polaire topla, hladna, nevihtna, polarna fronta
front populaire, de libération, unique ljudska, osvobodilna, enotna fronta
aller, être au (ali: sur le) front iti na fronto, biti na fronti
attaquer quelqu'un de front koga odkrito, frontalno napasti
avoir le front (de faire quelque chose) upati si, drzniti si (kaj napraviti)
baisser le front, courber le front pobesiti glavo (od sramu)
désorganiser, rompre, percer le front dezorganizirati, razbiti, predreti fronto
faire, offrir un front commun contre quelqu'un združiti sile proti komu
faire front à quelqu'un kljubovati komu, upirati se, pogumno in odkrito se zoperstaviti
se frapper le front (du doigt) po čelu se udariti, se trkati s prstom
heurter le front de quelqu'un (figuré) razžaliti koga
marcher le front levé hoditi z dvignjeno glavo
mener de front plusieurs tâches hkrati opravljati več stvari
relever le front zopet dvigniti glavo, postati zopet samozavesten
rouler de front vštric voziti

gena -ae, f večinoma v pl. (iz *genva; prim. skr. hánu-ḥ = gr. γένῡς čeljust, lice γνάϑος čeljust, lice, gr. γένειον počeljustna brada, lat. genu-inus²)

1. lice: libellos ita iecisse in faciem eius, ut genam non leviter perstrinxerit SUET.; v pl.: genae deinde ab inferiore parte (oculos) tutantur CI., lacrimae peredere humore exsangues genas POËTA AP. CI., lacrimis salsis umectent ora genasque LUCR., manat rara meas lacrima per genas H., erubuere genae totoque recanduit ore O., siccare genas O. „oči“ si brisati.

2. sinekdoha:
a) čeljust, skranja: nunc primum opacat flore lanugo genas PAC. AP. P. F., tum mihi prima genas vestibat flore iuventa V., pilosae genae CI., vincet ubi erasas barba pudenda genas PR., genarum crassitudines Q., nihil ausus ultra leves genas Q., gena inferior, superior PLIN.
b) očesna jamica, óčnica (očníca): expilatque genis oculos O.
c) veja = veka: imprimitque genae genam ENN., pandite genas ENN. FR., ferro rescinduntur genae COL., oculis rigentibus et genis stantibus PLIN.
č) oči: et patiar fossis lumen abire genis O., cornicum immeritas eruit ungue genas PR. oči nedolžnih vran.

góbec -bca m
1. gubica, njuška: pasji gobec; jezik mu visi iz -a
2. lice, gubica, njuška: razbiti komu gobec; usekati koga po -u; držati gobec
ćutati; zapri gobec! ; zamašiti komu gobec
začepiti komu gubicu; brusiti si gobec
mnogo govoriti
3. gubičetina, velika gubica, čovjek (-vek) koji mnogo govori

gōta f toskansko knjižno lice

guancia f (pl. -ce)

1. lice:
baciarsi sulle guance poljubiti se na lica
porgere l'altra guancia pren. nastaviti drugo lice, mirno prenašati žalitve, udarce

2. ekst. knjižno obraz

3. veter. mesnati del glave (zaklane živali)